KVANTITATIVNI VIDIK PISANJA ZGODBE UČENCEV 2. RAZREDAVajt, Nina (Avtor) Ropič, Marija (Mentor) opismenjevanjepisanjebranjezgodbaenostavčna povedzložena povedKomunikacijske spretnosti se ljudje učimo vse življenje. Najprej smo sposobni zgolj poslušati, kasneje govoriti, s šestimi leti, ko se prične formalno šolanje pa začnemo usvajati še svet pisanja in branja. Ker učenci prag šole prestopijo z različnimi predznanji, si učitelj pomaga z različnimi modeli pisalnih in bralnih razvojnih stopenj in tako ugotovi, kje mora nadaljevati z učenčevim razvojem pisalnih oz. bralnih zmožnosti. Na poti do avtomatiziranega pisanja in branja je potrebno veliko vaje, motivacije in učenčevega interesa. Na začetku učenci tvorijo preproste enostavčne povedi. Kasneje, ko imajo že bogatejši besedni zaklad, tvorijo zložene povedi. V empiričnem delu sem preverjala kvantitativni vidik pisanja zgodbe učencev 2. razreda na petih mariborskih osnovnih šolah. Preverila sem, koliko enostavčnih povedi je v izdelku, koliko besed je na enostavčno poved, koliko je zloženih povedi v izdelku ter koliko je besed na zloženo poved. Preverila sem tudi, ali so učenci napredovali glede na nivo pisanja. S preverjanjem kvantitativnega vidika sem z deskriptivno in kavzalno-neeksperimentalno metodo raziskovala, kakšen je napredek učencev v razmahu treh mesecev. Preverjanje je bili izvedeno dvakrat, pri čemer je bil instrumentarij enak, saj le tako lahko govorimo o napredku. [N. Vajt]20122012-11-26 13:49:32Diplomsko delo39076sl