<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=39147"><dc:title>Začetne težave pri dojenju</dc:title><dc:creator>Zalar,	Ksenija	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Gönc,	Vida	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>novorojenček</dc:subject><dc:subject>dojenje</dc:subject><dc:subject>mati</dc:subject><dc:subject>porodnišnica</dc:subject><dc:subject>začetne težave pri dojenju.</dc:subject><dc:description>Teoretično izhodišče: Diplomsko delo govori o začetnih težavah pri dojenju. Dojenje je zelo pomembno za novorojenčka in mater in ima številne prednosti za oba. Pri tem je zelo pomembno, da se mati za dojenje odloči že v času nosečnosti in da jo pri tem podpirata ter ji pomagata tudi partner in vsa družina. Začetne težave pri dojenju se pojavljajo tako pri materi kot pri novorojenčku. Pri prvi pristavitvi novorojenčka k prsim pomagajo medicinske sestre – babice v porodnišnicah. Najbolje za novorojenčka je, če je pristavljen k prsim v prve pol ure po rojstvu, saj je takrat njegov sesalni refleks najmočnejši.
Namen: Namen diplomske naloge je ugotoviti, kakšne težave imata lahko pri dojenju mati in novorojenček ter kako lahko pri tem pomaga in svetuje medicinska sestra.
Metode: Opravili smo študijo primera matere po enajstih funkcionalnih vzorcih Marjory Gordon.
Rezultati: Študija primera je pokazala, da je imela mati največ težav že drugi dan po porodu, in sicer z razpokanimi in bolečimi bradavicami, pozneje pa tudi z zatrdlino v dojki.  Novorojenček je imel težave predvsem z zaspanostjo, saj je večkrat spal tudi več kot štiri ure in pol, ter s prebavnimi motnjami – kolikami.            </dc:description><dc:publisher>[K. Zalar]</dc:publisher><dc:date>2012</dc:date><dc:date>2012-12-04 11:39:40</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>39147</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>