<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=39187"><dc:title>Varnostni vidiki spletnega bančništva : diplomsko delo univerzitetnega študija</dc:title><dc:creator>Prodanović,	Stanislav	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Bernik,	Igor	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>elektronsko bančništvo</dc:subject><dc:subject>varnost</dc:subject><dc:subject>zaščita</dc:subject><dc:subject>varnostni mehanizmi</dc:subject><dc:subject>zlorabe</dc:subject><dc:subject>kibernetska kriminaliteta</dc:subject><dc:subject>diplomske naloge</dc:subject><dc:description>Banke imajo, kot osrednje finančne institucije, veliko zaslug za hiter razvoj informacijske tehnologije. Če je bila še pred približno 15 leti tehnologija bank skrita pred očmi javnosti, je danes preko elektronskega bančništva povezana s komitenti bank, saj se je v zadnjem desetletju elektronsko bančništvo izkazalo za eno najbolj dobičkonosnih spletnih storitev.
Spletno bančništvo je del elektronskega bančništva in omogoča opravljanje bančnih poslov preko interneta ob vseh urah dneva, hkrati pa je zaradi svoje enostavnosti in praktičnosti postalo del vsakdanjega življenja, kar potrjujejo različne raziskave, ki kažejo na povečanje uporabnikov spletnega bančništva iz leta v leto. Z večanjem števila uporabnikov povezujemo tudi povečanje groženj uperjenih proti spletnemu bančništvu. S širitvijo ponudbe bank in uvajanjem novih storitev se kriminalcem odpirajo nove poti in možnosti za njihovo zlorabo. V ta namen bo evropska komisija za boj proti kibernetski kriminaliteti v januarju 2013 ustanovila Evropski center za kibernetsko kriminaliteto. Finančne institucije in varnostne agencije z raznimi priporočili in ukrepi proti zlorabam spletnega bančništva obveščajo uporabnike o nevarnostih, saj je varnost eden glavnih razlogov, zakaj spletno bančništvo ne uporabljamo v večji meri.  Varnostni mehanizmi spletnih bank se razlikujejo, razlikuje pa se tudi nivo zaščite. Pri zagotavljanju varnosti ni dovolj samo uporaba in ponudba različnih produktov oz. varnostnih rešitev, banke morale večjo pozornost nameniti izobraževanju uporabnikov, saj je prav uporabnik najšibkejši člen v verigi zagotavljanja varnosti. Uporabniki bi se morali zavedati, da popolne varnosti ni.      </dc:description><dc:publisher>S. Prodanović]</dc:publisher><dc:date>2012</dc:date><dc:date>2012-12-08 15:02:43</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>39187</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
