<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=39199"><dc:title>IZKLJUČITEV DRUŽBENIKA IZ DRUŽBE Z OMEJENO ODGOVORNOSTJO</dc:title><dc:creator>Kolar,	Maja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kocbek,	Marijan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>družba z omejeno odgovornostjo</dc:subject><dc:subject>osnovni vložek</dc:subject><dc:subject>osnovni kapital</dc:subject><dc:subject>kaducitetni postopek</dc:subject><dc:subject>izključitev iz utemeljenih razlogov.</dc:subject><dc:description>Temeljna značilnost družb z omejeno odgovornostjo je, da njeni družbeniki za obveznosti, ki jih ustvari družba z nastopanjem v pravnem prometu, ne odgovarjajo. Zato je prav pri kapitalskih gospodarskih družbah, zaradi izključitve osebne odgovornosti družbenikov, toliko bolj pomembno, da so osnovni vložki in s tem osnovni kapital družbe v celoti vplačani. Družbenik obveznosti vplačila osnovnega vložka ne more biti oproščen, neplačilo  pa je tudi ustrezno sankcionirano. Zakon kot najtežjo sankcijo za neplačilo oziroma plačilo v zamudi predpisuje možnost izključitve družbenika v kaducitetnem postopku.  
Naš zakon pa instituta izključitve ne pozna zgolj v povezavi z neplačilom osnovnega vložka, temveč omogoča tudi izključitev družbenika iz utemeljenih razlogov. Čeprav je družbeno razmerje načeloma trajne narave, družbeniki niso dolžni trpeti družbenika, ki onemogoča uresničevanje skupnih ciljev ali s svojim ravnanjem škoduje družbi. Zato sme vsak družbenik, ne glede na določila družbene pogodbe, zahtevati, da se drug družbenik iz družbe izključi, če obstajajo za to utemeljeni razlogi.
Primerljivo ureditev izključitve družbenika iz družbe z omejeno odgovornostjo pozna tudi nemško pravo.
Diplomsko delo se osredotoča na predstavitev obeh vrst izključitev z vidika Zakona o gospodarski družbah (ZGD-1): razlogov za izključitev, pogojev, ki morajo biti ob tem izpolnjeni, posledic, ki nastanejo s prenehanjem članstva posameznega družbenika, ter obveznosti preostalih družbenikov, da »sanirajo« nastalo situacijo. Ureditvi obeh institutov sta primerjani tudi z nemškim pravom.      </dc:description><dc:publisher>[M. Kolar]</dc:publisher><dc:date>2012</dc:date><dc:date>2012-12-09 23:23:38</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>39199</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
