<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=39261"><dc:title>SPREMINJANJE POGLEDA NA "SVETOST ŽIVLJENJA" NA PRIMERU SMRTNE KAZNI SKOZI ČAS</dc:title><dc:creator>Furlan,	Ana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Vovko,	Andrej	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>'Svetost življenja'</dc:subject><dc:subject>nedotakljivost življenja</dc:subject><dc:subject>življenje kot vrednota</dc:subject><dc:subject>človekove pravice</dc:subject><dc:subject>smrtna kazen</dc:subject><dc:subject>kaznovanje</dc:subject><dc:subject>slovensko javno mnenje</dc:subject><dc:subject>mediji.</dc:subject><dc:description>Diplomska seminarska naloga se dotika vprašanja 'svetosti življenja' na primeru smrtne kazni. 'Svetost življenja'  predstavlja eno temeljnih načel morale, ki uči, da bi moralo biti vsako človeško življenje nedotakljivo – njegova 'svetost' namreč izvira iz brezpogojnega spoštovanja dostojanstva človeške osebe. Iz tega pa sledi prepoved uboja slehernega človeškega bitja. 
Človeško življenje bi naj predstavljalo absolutno vrednoto in pravico vsakega posameznika. Ta pravica je zapisana tudi v Splošni deklaraciji o človekovih pravicah: »Vsakdo ima pravico do življenja, do prostosti in do osebne varnosti.« Smrtna kazen, ki je zakonsko urejena oblika kaznovanja, v kateri je obtoženec za svoj zločin kaznovan s smrtjo, pa predstavlja kršitev temeljne človekove pravice do življenja in zanika njegovo 'svetost', nedotakljivost in življenje posameznika kot vrednoto. Večina držav je smrtno kazen že odpravila (evropske države), vendar pa je le-ta še vedno v uporabi v mnogih vodilnih državah sveta (ZDA, Kitajska, idr.). 
Naloga na podlagi spreminjanja odnosa do smrtne kazni ugotavlja pogled javnosti na 'svetost človeškega življenja'. V empiričnem delu so vključeni rezultati slovenskih javnomnenjskih raziskav od leta 1986 do 2008 na temo smrtne kazni, s katerimi se je ugotavljalo odnos slovenske javnosti do smrtne kazni, pa tudi rezultati dveh raziskav izvedenih med študenti varstvoslovja, študenti prava in policisti, ter njihovih stališčih o smrtni kazni.</dc:description><dc:publisher>[A. Furlan]</dc:publisher><dc:date>2012</dc:date><dc:date>2012-12-17 10:05:50</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>39261</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
