<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=39278"><dc:title>MAGIČNI REALIZEM IN PROBLEM ŽENSKE EMANCIPACIJE V ROMANIH ISABEL ALLENDE IN LAURE ESQUIVEL</dc:title><dc:creator>Grgin,	Barbara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Pavlič,	Darja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Isabel Allende</dc:subject><dc:subject>Laura Esquvel</dc:subject><dc:subject>Hiša duhov</dc:subject><dc:subject>Eva Luna</dc:subject><dc:subject>Afrodita: zgodbe</dc:subject><dc:subject>recepti in drugi afrodiziaki</dc:subject><dc:subject>Kot voda za čokolado</dc:subject><dc:subject>magični realizem</dc:subject><dc:subject>ženska emancipacija</dc:subject><dc:description>V diplomski nalogi sem se ukvarjala z analizo prvin magičnega realizma v delih Isabel Allende in Laure Esquvel, ki prihajata iz Latinske Amerike. Obe pisateljici sta predstavnici magičnega realizma, s katerim bralci najpogosteje povezujejo Gabriela Gárcio Márqueza, starosto latinskoameriška literarnega opusa. Pisateljici v romanih obravnavata različne tematike, od revolucije do travestije. Pri tem lahko zasledimo elemente ženske emancipacije, saj se ženski liki v romanih Hiša duhov, Eva Luna, Afrodita: zgodbe, recepti in drugi afrodiziaki ter Kot voda za čokolado, obnašajo precej nekonvencionalno, velikokrat v nasprotju s pričakovanji patriarhalno usmerjene družbe. Ženske se skozi pripoved udejstvujejo na različne načine; lahko so aktivne, neaktivne ali pa se od dogajanja distancirajo. Moški liki pa so lahko v odnosu do žensk, družbe in dogajanja nasploh, pasivni, aktivni ali neaktivni. Avtorici v svojih romanih izpostavita motive kulinarike, erotike, materinstva in pisateljevanja, skozi katere spoznavamo ženske like in njihovo aktivnost nasploh. Žensko udejstvovanje v družbi je v romanih velikokrat pospremljeno s sredstvi magičnega realizma, kot so: ciklični čas, navezovanje na predkolumbovske kulture, nadnaravni pojavi, avtorski molk in pojav metafikcije. Ker obe pisateljici prihajata iz dežel, kjer so revolucije zaznamovale tok zgodovine, je dogajalni čas v večini romanov postavljen v obdobje revolucionarnih premikov, v fabulah pa se zraven patriarhata pojavi še matriarhat. Veliko ženskih likov se trudi upreti tradicionalnim družbenim vzorcem, pri čemer v večini primerov ne naletijo na odobravanje moških, pa najsi gre za očete, brate ali partnerje. Zanimivo je, da se v poskusih odmikov od tradicije velikokrat pojavijo sredstva magičnega realizma, ki ženske emancipacijske težnje le še poudarijo.            </dc:description><dc:publisher>[B. Grgin]</dc:publisher><dc:date>2013</dc:date><dc:date>2012-12-18 18:36:48</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>39278</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
