<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=39320"><dc:title>FINANCIRANJE NAKUPA NEPREMIČNINE</dc:title><dc:creator>Laure,	Mateja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Taškar Beloglavec,	Sabina	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>nepremičnina</dc:subject><dc:subject>trg nepremičnin</dc:subject><dc:subject>gospodarska in finančna kriza</dc:subject><dc:subject>stanovanjski (hipotekarni) kredit</dc:subject><dc:subject>lizing</dc:subject><dc:subject>hipoteka</dc:subject><dc:description>V diplomskem delu ugotavljamo, da so se razmere na trgu nepremičnin zaradi krize zelo spremenile: cene nepremičnin ostajajo pretežno na enaki ravni, medtem ko povpraševanje predvsem zaradi nestabilnih razmer (spremembe dohodkov, višje obrestne mere) upada.
Ko se odločamo za nakup nepremičnine, imamo na voljo več oblik financiranja: lastna sredstva, stanovanjski (hipotekarni) kredit ali lizing nepremičnine. Med njimi izberemo tisto možnost, ki nam v danem trenutku omogoča optimalno izbiro med oblikami financiranja.
Najpogostejša oblika financiranja nakupa nepremičnine je stanovanjski (hipotekarni) kredit. Lizing nepremičnin je še vedno relativno nezaželena oblika financiranja nakupa, prav tako mu niso naklonjeni kupci, predvsem zaradi lastništva nepremičnine, ki ostaja pri lizingodajalcu.
S konkretnim izračunom ter primerjavo stanovanjskega (hipotekarnega) kredita in lizinga smo ugotovili, da je stanovanjski (hipotekarni) kredit ugodnejša oblika financiranja nakupa nepremičnine.            </dc:description><dc:publisher>[M. Laure]</dc:publisher><dc:date>2012</dc:date><dc:date>2012-12-27 18:08:50</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>39320</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>