ZAKON O POTROŠNIŠKIH KREDITIH (ZPotK-1) - POUDAREK NA OBLIGACIJSKO PRAVNIH POSLEDICAH PRI SKLEPANJU POTROŠNIŠKIH KREDITNIH POGODBMalek, Miha (Avtor) Kranjc, Vesna (Mentor) Prostor, Jerneja (Komentor) Potrošnikpotrošniška kreditna pogodbaZakon o potrošniških kreditihkreditodajaleckreditojemalecobrestna meraefektivna obrestna merazavarovanjeobligacijsko razmerjefinančni leasingV diplomskem delu je obravnavana tematika s področja potrošniškega kreditiranja v Sloveniji, s predstavitvijo Zakona o potrošniških kreditih ( ZPotK-1 ) in poudarkom na obligacijsko pravnih posledicah pri sklepanju potrošniških kreditnih pogodb. V drugem poglavju avtor definira pojma potrošniška kreditna pogodba in potrošnik po ZPotK-1, ter jih primerja z ureditvijo po Zakonu o varstvu potrošnikov in Zakonom o obligacijskih razmerjih. Prav tako prikaže razmerje med ZPotK-1 in obligacijskim zakonikom (OZ). Sledi prikaz razvoja pravne ureditve potrošniškega kreditiranja v Sloveniji od leta 2000 naprej, ko je bil sprejet Zakon o potrošniških kreditih (ZPotK-2000), ki je kot prvi celovito uredil področje potrošniškega kreditiranja. Tretje poglavje je namenjeno predstavitvi zakonskih obveznosti pred sklenitvijo potrošniške kreditne pogodbe. Avtor predstavi področje oglaševanja potrošniških kreditov, ki pomembno vpliva na potrošnikovo izbiro, kateri kredit bo najel. Sledi obveznost zagotovitve predhodnih informacij, ki jih je kreditodajalec dolžan zagotoviti potrošniku. Poglavje se zaključi s predstavitvijo obvezne ocene kreditne sposobnosti potrošnika in informacijskega sistema SISBON, ki sta namenjena izpolnitvi načela odgovornega posojanja denarja. V četrtem poglavju se avtor ukvarja z zakonsko predpisano obliko in sestavo potrošniške kreditne pogodbe ter z možnostjo spremembe njenih pogodbenih določil. Potrošniška kreditna pogodba mora biti sestavljena v pisni obliki in mora vsebovati vse zakonsko predpisane informacije, ki jih je ZPotK-1, v primerjavi s predhodnikom razširil (kreditna obrestna mera, efektivna obrestna mera, znesek kredita, pravice in obveznosti pogodbenih strank, skupni stroški kredita, zavarovanja, obdobje trajanja itd ..). Peto poglavje prikazuje različne načine prenehanja kreditnega razmerja in njihove posledice. Najpogostejši razlog prenehanja kreditnega razmerja je odplačilo potrošniškega kredita v skladu z dinamiko odplačevanja po potrošniški kreditni pogodbi. Vendar temu ni vedno tako, saj poznamo tudi ostale načine prenehanja, ki so posledica kršitev potrošniške kreditne pogodbe s strani kreditodajalca ali potrošnika (razdor kreditne pogodbe) ali drugih dejanj pogodbenih strank (predčasno odplačilo kredita, cesija itd ..). V šestem poglavju avtor na kratko predstavi posebne oblike potrošniških kreditnih pogodb oz. kreditov (finančni leasing, hipotekarna potrošnika kreditna pogodba, pogodba o dovoljeni prekoračitvi, povezana kreditna pogodba), za katere velja ZPotK-1 ter našteje potrošniške kreditne pogodbe za katere ZPotK-1 ne velja. Sedmo poglavje služi predstavitvi sodne prakse s področja potrošniškega kreditiranja. Avtor predstavi tri sodne primere (dva primera iz slovenske sodne prakse in enega iz sodne prakse sodišča EU). Diplomsko delo se zaključi z osmim poglavjem v katerem avtor poda sklepne ugotovitve. [M. Malek]20122013-01-08 19:19:21Diplomsko delo39399sl