<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=39417"><dc:title>VPLIV INFORMACIJSKO-KOMUNIKACIJSKIH TEHNOLOGIJ NA ALIENACIJO ČLOVEŠKIH VIROV</dc:title><dc:creator>Mate,	Vasilij	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Ferjan,	Marko	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>človeški viri</dc:subject><dc:subject>odtujenost</dc:subject><dc:subject>IKT</dc:subject><dc:subject>kadrovski management</dc:subject><dc:subject>organizacija.</dc:subject><dc:description>V magistrski nalogi je obravnavan problem vpliva informacijsko-komunikacijskih tehnologijah (v nadaljevanju: IKT) na odtujitev človeških virov v delovnem procesu. Cilj magistrske naloge je raziskati vzročno-posledično zvezo med določenim segmentom psihologije človeških virov in IKT prisotnimi v organizacijah in s tem  ugotoviti morebitne posledice prisotnosti IKT pri delu. 

V magistrski nalogi so v prvem delu obravnavana teoretska izhodišča: o IKT, organizaciji, o ravnanju s človeškimi viri in odtujenosti človeških virov.  Podane so ključne razlage avtorjev iz omenjenih področij. V drugem delu naloge je obravnavano obstoječe stanje: integracija IKT v sodobnih organizacijah, organizacija in kadri – kritična analiza (z dvema primeroma prakse) in odtujenost pri delu z IKT. Ta del naloge je strukturiran tako, da omogoča pregled nad povezavami med IKT-organizacija-kadri-odtujenost, ki so obravnavani v teoretičnem delu. V tem delu naloge je ugotovljeno, da med omenjenimi elementi preučevanja obstaja povezanost. 

V nadaljevanju je predstavljena lastna empirična raziskava, ki je bila izvedena z namenom ugotavljanja statistično značilne korelacije med IKT v sodobnih organizacijah in odtujenostjo človeških virov, ter morebitnega nadaljnjega raziskovanja te povezanosti. Z raziskavo (med n=103) je bilo ugotovljeno, da med IKT in odtujenostjo človeških virov ni statistično značilne korelacije. S tem je bila zavrnjena večina zastavljenih hipotez, z izjemo ene, kjer se je preverjalo, ali sta izvajanje rutinskih opravil kadrov na delovnem mestu in samo uresničitev (oz. samo udejanjanje) kadrov v korelaciji. Ugotovljeno je bilo, da med njima obstaja statistično značilna povezava pri večini spremenljivk za merjenje. V zaključku je tako test hipotez, podan je povzetek ugotovitev, kritična analiza in predlogi za izboljšave. Rešitev problema negativnega vpliva IKT na odtujitev človeških virov v delovnem procesu vidimo predvsem v strukturnih spremembah dela, izobraževanju in humanizaciji dela.                        </dc:description><dc:date>2013</dc:date><dc:date>2013-01-10 18:36:38</dc:date><dc:type>Magistrsko delo</dc:type><dc:identifier>39417</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
