<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=39488"><dc:title>Tema strahu v ljudski pravljici</dc:title><dc:creator>Mohorič,	Janja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Haramija,	Dragica	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Bakračevič Vukman,	Karin	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>vrste strahov</dc:subject><dc:subject>premagovanje strahov</dc:subject><dc:subject>otrok in strah</dc:subject><dc:subject>samopodoba</dc:subject><dc:subject>ljudska (folklorna) pravljica</dc:subject><dc:subject>analiza teme strahu v izbranih folklornih pravljicah</dc:subject><dc:description>V diplomskem delu z naslovom Tema strahu v ljudski pravljici smo analizirali izbrane  pravljice z različnih območij sveta, da bi ugotovili, kako obravnavajo strah. Pravljice so iz različnih zbirk, ki so na Slovenskem izšle v letih 1962–2011. Izbrali smo kitajsko, japonsko, indijsko, perzijsko, rusko, slovensko in tudi druge folklorne pravljice. Predstavili smo tudi sporočila pravljic v zvezi s premagovanjem strahov. Raziskali smo okoliščine pojavljanja strahu, vzroke zanj, motivacijo lika, načine soočanja s strahom ter funkcijo strahu v izbranih pravljicah. Pri opredeljevanju pojmov in pri seznanjanu z različnimi teorijami smo črpali z različnih področij: psihologije, etnologije, folkloristike, mladinske književnosti in literarne teorije. Predstavili smo tudi razvoj čustev, pojav in razumevanje strahu, koncept samopodobe. Diplomsko delo je teoretične narave, uporabljene so bile naslednje raziskovalne metode: deskriptivna, komparativna, zgodovinska, metodi analize in sinteze ter metoda klasifikacije.  
   Ugotovili smo, da so strahovi v pravljicah povnanjeni in poosebljeni. V simboliki pošasti lahko najdemo različne projekcije strahov. Pri njihovem ubesedovanju se v pravljicah pogosto pojavijo frazemi. Strah pri likih se je največkrat pojavil v obrambni vlogi, zelo pogosto ga je povzročilo ustrahovanje. Lahko je bil povezan z nizko samopodobo. Na slednjo je vplivalo okolje s previsokimi pričakovanji, z ustrahovanjem, etikiranjem in zanemarjanjem pravljičnega lika. Pravljice so lahko bralcu ponudile zgled. Izpostavile so določena ravnanja, vrline, držo. Vplivale so na to, da se je bralec zavedel nesmiselnosti strahu. Lik je lahko vse do konca pravljice ostal strahopeten, toda ko se je znašel na poti, je dobil nov osebni motiv. Odločil se je, da bo svojo željo tudi uresničil in začel je v ta namen delovati.  Na strah je gledal z drugačnega vidika. Skozi preizkušnje so pravljični liki prehajali tako, da so svoj primankljaj nadomeščali s pametjo, iznajdljivostjo, zvitostjo itd. Lahko so jim bili v pomoč pomočniki, čudežni pripomočki ter nasveti.            </dc:description><dc:publisher>[J. Mohorič]</dc:publisher><dc:date>2013</dc:date><dc:date>2013-01-20 16:57:42</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>39488</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
