NADZOR NAD FINANČNIM POSLOVANJEM OBČINERožmarin, Danaja (Avtor) Brezovnik, Boštjan (Mentor) občinaproračunjavna sredstvanadzorfinančno poslovanjenotranja revizijanadzorni odborministrstvo za financeračunsko sodiščeObčina je temeljna samoupravna lokalna skupnost. Gre za organizirano skupino ljudi, ki preko predstavnikov sama odloča o svojih, lokalnih zadevah, torej zadevah ki se tičejo življenja in dela prebivalcev na tem ozemlju. Je samostojna gospodarska enota z lastnim premoženjem. Lokalne zadeve javnega pomena financira občina iz lastnih virov, sredstev države in zadolževanja. Prihodki in izdatki za financiranje javne porabe občine morajo biti zajeti v proračunu občine (57. člen ZLS). Občina je v okviru svojih pristojnosti, ki so izraz decentralizacije javne uprave, na svojem območju resda nosilec oblasti, a vendar je del države, del celote in zato ni suvereni nosilec oblasti, temveč je odvisna od države. Izvorni »dobavitelji« javnih sredstev smo državljani, v funkciji davkoplačevalca. Kot taki imamo pravico zahtevati preverjanje odgovornosti tistih, ki jim je zaupano upravljanje z javnimi sredstvi. Vsaka sodobna in demokratična država potrebuje ustrezen in učinkovit sistem nadzora nad neposrednimi in posrednimi uporabniki javnih sredstev, kamor spada tudi občina. Ta ima dolžnost, da z javnimi sredstvi zakonito, učinkovito in gospodarno ravna, ter tako zagotavlja kvalitetne javne dobrine. Sistemi nadzora nad finančnim poslovanjem občine so potrebni, da preprečijo prekoračitev ustavnih in zakonskih omejitev pooblastil in zagotovijo ravnotežje med javnim interesom, interesom občine in individualnimi pravicami. V diplomskem delu se bom posvetila nadzoru nad finančnim poslovanjem občine. Finančni nadzor je opredeljen v desetem poglavju Zakona o javnih financah /ZJF/ (Uradni list RS, št. 79/1999, 124/2000, 79/2001, 30/2002, 56/2002-ZJU, 110/2002-ZDT-B, 127/2006-ZJZP, 14/2007-ZSPDPO, 109/2008, 49/2009, 38/2010-ZUKN, 107/2010, 11/2011-UPB4, 110/2011-ZDIU12). Zakon določa, da mora župan, kot predstojnik občine, poskrbeti za vzpostavitev ustreznega sistema finančnega poslovanja, notranje kontrole in revizije. To pomeni, da mora občina organizirati notranje revizijske službe za svoje potrebe in za potrebe organov iz njene pristojnosti. Ne glede na to, pa občinski svet občine imenuje člane nadzornega odbora, ki kot najvišji organ nadzora javne porabe v občini, opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine, nadzoruje namenskost in smotrnost porabe proračunskih sredstev ter finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev (32. člen ZLS). Finančni nadzor izvajata tudi Računsko sodišče Republike Slovenije in Ministrstvo za finance, prav tako pa imajo na tem področju, kar zadeva sredstva s strani Evropske Unije, svoje pristojnosti tudi institucije Evropske unije. Kljub različnim institucijam nadzora, tako notranjim na ravni občine, kot zunanjim na državni ravni, so prisotne graje, da se ugotovljenim nepravilnostim navkljub nič ne zgodi. Razlog za to naj bi bilo pomanjkanje sistema, ki bi omogočal sistematičen nadzor in ustrezne kazni. Pogoste so kritike, da v Sloveniji ni organa, ki bi imel materialne in kadrovske zmožnosti za izvajanje učinkovitega nadzora, ne samo nad občinami pač pa nad vsemi subjekti javnega sektorja in vsemi funkcionarji. Ravno o sistemih in oblikah nadzora nad finančnim poslovanjem občine ter njihovi ustreznosti in učinkovitosti bo govora v tej diplomski nalogi. [D. Rožmarin]20132013-01-28 17:18:39Diplomsko delo39545sl