<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=39578"><dc:title>MAISTROVA PREVRATNA DOBA (1.11.1918 – 31.12.1918) V MARIBORU IN NJEGOVI OKOLICI V LUČI ČASNIKOV MARBURGER ZEITUNG, SLOVENSKI GOSPODAR IN STRAŽA</dc:title><dc:creator>Petelinšek,	Matej	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Friš,	Darko	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Kladnik,	Tomaž	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>Marburger Zeitung</dc:subject><dc:subject>Maribor</dc:subject><dc:subject>prevratna doba 1918/1919</dc:subject><dc:subject>pristranskost</dc:subject><dc:subject>Rudolf Maister Vojanov</dc:subject><dc:subject>Slovenski gospodar</dc:subject><dc:subject>Straža.</dc:subject><dc:description>Diplomsko delo se posveča tematiki Maistrove prevratne dobe 1918/1919, natančneje dogodkom v novembru in decembru v Mariboru in njegovi okolici, in sicer v luči treh takrat v Mariboru izhajajočih časnikov. Govora je o pronemško usmerjenem Marburger Zeitung in na drugi strani slovenski javnosti namenjenima Slovenskemu gospodarju in Straži. 
    
Obdobje, o katerem je govora, je čas, v katerem je lahko Slovenija v sklopu države SHS in kasneje kraljevine SHS pričela konkretneje živeti in oprijemljivo uresničevati svoje že v preteklosti obstoječe želje oziroma zadane cilje – osamosvojitev izpod nemškega jarma. Z razpadom Avstro-Ogrske se je že dalj časa prisotno stremenje po lastni državi tudi uresničilo, kar se zrcali v ustanovitvi države Slovencev, Hrvatov in Srbov. Nemška Avstrija, ki je nastala na pogorišču nekdanje monarhije, se seveda ni hotela odreči svojemu nekdanjemu ozemlju, vsaj celotnemu ne. Na območje, okoli katerega se je v smislu, h kateri državni tvorbi pripada, dvignilo veliko prahu, je bil tudi Maribor z njegovo okolico. Mariborsko vprašanje je bilo le eno, a vsekakor najpomembnejše v sklopu vprašanj o severni meji, pri rešitvi katerega je izjemno vlogo odigral general Rudolf Maister Vojanov.  
   
Poglavitni cilj diplomskega dela je analiza podajanja snovi v omenjenih časnikih v času prevratne dobe in ugotavljanje prisotnosti problema pristranskosti na praktično vseh področjih od politike in kulture pa vse tja do prehrambnih vprašanj.            </dc:description><dc:publisher>[M. Petelinšek]</dc:publisher><dc:date>2013</dc:date><dc:date>2013-02-01 13:25:13</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>39578</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
