Sociološki vidiki umetno prekinjene nosečnostiVrabl, Amanda (Avtor) Šlajmer Japelj, Majda (Mentor) Lahe, Milica (Komentor) umetna prekinitev nosečnostiodločitevženskamedicinska sestrazdravstvena vzgojaVsaka nosečnost ni načrtovana in umetna prekinitev nosečnosti je odgovor na nezaželeno nosečnost. Ko se ženska znajde v situaciji, ko se mora odločiti, ali naj prekine nosečnost ali ne, ji ni lahko. Doživlja osebno stisko, ostane sama in obupana. Najde kopico razlogov za odločitev za umetno prekinitev nosečnosti in ti so zelo pestri. Slovenska zakonodaja je pozitivno naravnana v podporo materinstvu, vendar so razlogi za odločitev nemalo kdaj prav socialne narave. Namen diplomskega dela je bil predstaviti umetno prekinitev nosečnosti iz sociološkega vidika, hkrati pa ugotoviti, zakaj se ženske znajdejo v situaciji, ko jim umetna prekinitev nosečnosti predstavlja edini izhod v sili, in kaj jih privede do teh odločitev. Metodologija raziskovanja. Analiza domače in tuje literature nam je omogočila opredelitev teoretičnih izhodišč. Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji. Podatke za empirični del smo pridobili s pomočjo delno strukturiranega anketnega vprašalnika, ki je vseboval 20 vprašanj zaprtega tipa. Raziskovalni vzorec je zajemal 28 hospitaliziranih žensk. Rezultati. Na podlagi rezultatov smo ugotovili, da se v večini primerov za umetno prekinitev nosečnosti odločajo ženske stare do 30 let, pri katerih je nosečnost posledica nezaščitenih spolnih odnosov. Na odločitev za umetno prekinitev nosečnosti vplivajo predvsem slabi socialno – ekonomski dejavniki ženske in njene družine. Sklep. Glede na rezultate vidimo, da bi se morali zdravstveni delavci (medicinske sestre) še naprej truditi s pravočasno zdravstveno vzgojo, svetovanjem, osveščanjem in informiranostjo širše družbene skupnosti o kontracepciji, nosečnosti in umetni prekinitvi nosečnosti. [A. Vrabl]20132013-02-17 12:44:29Diplomsko delo39688sl