<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=39754"><dc:title>KONCEPTUALNA PARADIGMA V UMETNOSTI POSTMODERNIZMA ZNOTRAJ DEL ERWINA WURMA</dc:title><dc:creator>Jarc,	Matej	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Zidar,	Dušan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>modernizem</dc:subject><dc:subject>postmodernizem</dc:subject><dc:subject>konceptualizem</dc:subject><dc:subject>postkonceptualizem</dc:subject><dc:subject>ready-made</dc:subject><dc:subject>instalacija</dc:subject><dc:subject>kritična refleksija</dc:subject><dc:subject>kritičen diskurz</dc:subject><dc:subject>interpretacija</dc:subject><dc:subject>reprezentacija.</dc:subject><dc:description>V diplomskem delu raziskujem polje konceptualizma in njegov prehod iz modernizma v postmodernizem. Konceptualizem je odločilno vplival na postmodernistično umetnost, saj je radikalno razširil pojem interpretacije umetnosti in umetniškega objekta. Z vnašanjem in kombinacijo različnih umetniških pristopov je razvil nove umetniške forme, pri čemer je izhajal iz Duchampovega ready-made objekta. Poglavitno vlogo konceptualizma je odigrala družbenokritična refleksija umetniškega dela, ki je težila h kritičnemu prevpraševanju ustaljenih družbenih praks in načel, ter je postala poglaviten element kvalitete konceptualnega dela.
S prehodom umetnosti iz modernizma se je vsebina konceptualizma pričela prilagajati okolju postmodernistične umetnosti. V delih, ki jih nekateri imenujejo postkonceptualna ali neokonceptualna, tako opažamo manjšo stopnjo družbenokritične refleksije in večji poudarek na estetski ravni umetnine.
V nalogi poskušam najti korelacijo med deli avstrijskega umetnika Erwina Wurma, ki deluje znotraj postkonceptualne usmeritve, in deli umetnikov, ki so delovali v obdobju zrelega konceptualizma. Za razumevanje zrelega konceptualizma izpostavljam dela Marcela Duchampa, Sola LeWitta, Paula Kosa, Johna Murphyja, Marine Abramović, Johna Hillarda in Victorja Burgina. Prav tako v nalogi izpostavljam dela Andyja Warhola in Anye Gallacio, s katerimi želim bralcu približati razvoj postmodernistične umetnosti. Stičišče med omenjenimi deli želim vzpostaviti s pomočjo raziskovanja kritične refleksije likovnega dela. Pri tem opažam, da je ta v nekaterih delih postkonceptualizma še vedno namensko prisotna kot ena izmed strategij umetniškega delovanja, medtem ko v drugih dobiva prikrit pomen, saj je umetniško delo samo po sebi reprezentacija stvarnosti, do katere lahko gojimo kritičen odnos.            </dc:description><dc:publisher>[M. Jarc]</dc:publisher><dc:date>2013</dc:date><dc:date>2013-02-25 16:33:59</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>39754</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
