<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=39764"><dc:title>Vpliv inkarnatke (Trifolium incarnatum L.) in italijanske mnogocvetne ljuljke (Lolium multiflorum Lam.) na gospodarjenje z dušikom v kolobarju s koruzo (Zea mays L.)</dc:title><dc:creator>Caf,	Simona	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kramberger,	Branko	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Podvršnik,	Miran	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>inkarnatka</dc:subject><dc:subject>mnogocvetna ljuljka</dc:subject><dc:subject>dušik</dc:subject><dc:subject>gnojenje</dc:subject><dc:subject>kolobar</dc:subject><dc:subject>koruza</dc:subject><dc:description>V letih od 2009 do 2011 smo v SV Sloveniji izvedli 3 ločene poljske mikroposkuse (naključni bloki v štirih ponovitvah), kjer smo ugotavljali vpliv inkarnatke (Trifolium incarnatum L.) in italijanske mnogocvetne ljuljke (Lolium multiflorum Lam.) na količino akumuliranega dušika, količino simbiotsko vezanega dušika, C : N razmerje v organski snovi dosevka, vpliv dosevka na mineralni dušik v tleh pred setvijo koruze (Zea mays L.) in na navidezni ostanek dušika v tleh (NODT) po spravilu koruze. Ugotavljali smo tudi vpliv dosevka in gnojenja na pridelek koruze in vsebnost dušika v pridelku koruze kot naslednje poljščine v kolobarju. V poskuse so bila vključena naslednja obravnavanja: mnogocvetna ljuljka, inkarnatka 1, kontrola (brez predposevka), po katerih je bila koruza gnojena s 120 kg N ha-1 in inkarnatka 2, po kateri je bila koruza gnojena s 60 kg N ha-1 in kontrolno obravnavanje brez predposevka. Dosevkov nismo gnojili, spravili smo jih na 2 načina: nepokošeno zaorano in pokošeno zaorano. Rezultati so bili združeni v eno statistično analizo. V poskusih je inkarnatka akumulirala signifikantno največ dušika, mnogocvetna ljuljka pa se je bolje izkazala v črpanju mineralnega dušika iz tal. V organski snovi mnogocvetne ljuljke je bilo široko C : N razmerje (50 : 1), kar je vplivalo na manjši pridelek koruze. V obravnavanju, kjer smo koruzo po inkarnatki 2 pridelovali ob zmanjšanem gnojenju z dušikom,  je bil pridelek koruze in vsebnost dušika v pridelku koruze statistično na istem nivoju kot v obravnavanju z inkarnatko 1, kjer je bila koruza gnojena s 120 kg N ha-1. Način spravila dosevkov ni imel signifikantnega vpliva na pridelek koruze, vsebnost dušika v pridelku koruze in na navidezni ostanek dušika v tleh. Najmanj navideznega ostanka dušika v tleh  je ostalo v obravnavanjih brez predposevka, največ pa pod obravnavanjih z inkarnatko. Inkarnatka se je v primerjavi z mnogocvetno ljuljko in kontrolo brez predposevka pokazala kot zelo dober predposevek koruzi, saj je povečala pridelek koruze in zmanjšala potrebe po gnojenju z dušikom.            </dc:description><dc:date>2013</dc:date><dc:date>2013-02-26 16:19:27</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>39764</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
