Razgovor z otrokom v postopku preiskovanja kaznivih dejanj : diplomsko delo univerzitetnega študijaVrečko, Ana (Avtor) Umek, Peter (Mentor) kazniva dejanjapreiskovanjepričeotrocizaslišanjeinformativni pogovorsugestibilnostverodostojnostspomindiplomske nalogeOtroci imajo zelo dober spomin. Zelo dobro si zapomnijo stvari, ki se jim zgodijo. Ker so v primeru preiskovanja kaznivih dejanj, to zelo travmatični dogodki, si jih zapomnijo še bolj jasno. Vprašanja, ki jih postavljamo otrokom morajo biti zelo dobro premišljena. Zato smo potrebovali zelo veliko časa, da smo izbrali primerna vprašanja za naš eksperiment. Predvidevali smo, da si bodo otroci stvari zelo dobro zapomnili in da tudi po preteku enega dneva ne bodo pozabili veliko stvari. Izkazalo pa se je, da se, na splošno gledano, velik odstotek otrok ni spomnil odgovorov na določena vprašanja. Zelo pogosto so odgovarjali, da ne vedo, kljub temu, da so bili zelo motivirani za sodelovanje. Razgovor je najboljše začeti z odprtimi vprašanji. Na žalost pa z njimi navadno ne dobimo dovolj podrobnosti, še posebej pri mlajših otrocih. To lahko potrdimo z našim eksperimentom, v katerem so otroci na odprti vprašanji dajali zelo kratke odgovore. Čeprav se moramo v praksi izogibati sugestivnim vprašanjem, smo v eksperimentu načrtno postavili dve sugestivni vprašanji, ki sta otroke zelo zavedli. Na eno ni nihče odgovoril pravilno, na vprašanje, ki je bilo postavljeno zavajajoče, pa sta samo dva otroka od petnajstih odgovorila pravilno. Iz našega eksperimenta je razvidno, da starost ni dober pokazatelj kompetentnosti otrok. Otroci v eksperimentu so bili večinoma na pragu vstopa v osnovno šolo. Torej smo, glede na njihovo starost, pričakovali večje spominske zmožnosti. Dejstvo pa je, da se otroci zelo razlikujejo med seboj. Pri nekaterih potekajo spoznavni, kognitivni in govorni razvoj hitreje, kot pri drugih. Vsakega otroka moramo torej obravnavati kot indivuduum in prilagoditi intervju njegovim zmožnostim. A. Vrečko]20132013-03-11 11:12:25Diplomsko delo39860sl