Nadzor nad represivnimi organi držav članic EU : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko deloKečanović, Sabina (Avtor) Ivanuša, Teodora (Mentor) Podbregar, Iztok (Komentor) nacionalna varnostrepresivni organipolicijavojskaobveščevalne službenadzornotranji nadzorkomisijediplomske nalogeV diplomski nalogi, Nadzor nad represivnimi organi držav članic EU, smo se skozi analizo sistema nacionalne varnosti najprej seznanili z značilnostmi nadzora nad represivnimi organi v Republiki Sloveniji. Posebno pozornost smo namenili razmejitvi pristojnosti obrambe, notranje varnosti, varnosti države in javne varnosti, da smo lahko v osrednjem delu naloge raziskovali nekatere sistemske odklone pri političnem in pravosodnem nadzoru represivnih organov. Primerjalno analizo smo opravili na podlagi povzetkov ključnih primerov iz sodne prakse Ustavnega sodišča Republike Slovenije in Evropskega sodišča za človekove pravice, komentarjev Ustave Republike Slovenije, teoretičnih virov in zakonodajnih gradiv, v katerih so primerjalni vidiki nadzora nad represivnimi organi držav članic Evropske unije dokaj natančno obdelani. Tako smo ugotovili, da povsem enoten model nadzora nad represivnimi organi ni mogoč niti znotraj posameznih držav, kaj šele na ravni Evropske unije. Če izhajamo npr. iz primerjave med vojaško in civilno policijo, ugotovimo, da kljub skoraj enakim zgodovinskim koreninam, nalogam in represivnim pooblastilom, med njima obstajajo bistvene razlike na ravni temeljne razmejitve vlog, kdo je primarno pristojen za vojaške in kdo za civilne varnostne zadeve. Skoraj brezupen poskus iskanja enotnega modela na ravni Evropske unije pa tudi po izkušnjah avtorice diplomske naloge ovira živeče izročilo, da represivni organi ostajajo znamenje državne moči, ki temu primerno ohranja tančico skrivnosti. Kljub vsemu menimo, da smo v diplomski nalogi, Nadzor nad represivnimi organi držav članic EU, priskrbeli dovolj trdnih argumentov, utemeljenih na citiranih znanstvenih virih, mednarodnih standardih in širokih spoznanjih o splošnem pomenu etike, vrednot demokracije, vladavine prava in integritete za prihodnost sveta. Potrdili smo, da ponoven premislek o učinkovitosti nadzora nad represivnimi organi znotraj naše države, Evropske unije in širše v svetu potrebuje celosten pristop. Tako kot so sorodni modeli nadzora uveljavljeni v praksi različnih področjih, ekonomskem, finančnem, poslovnem, se celosten pristop s krepitvijo integritete počasi, a zagotovo uveljavlja tudi na področju delovanja represivnih organov in služb države. S. Kečanović]20132013-03-11 12:22:17Diplomsko delo/naloga39862sl