<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=39891"><dc:title>NAJPOGOSTEJŠE NAPAKE PRI ODPOVEDI POGODBE O ZAPOSLITVI</dc:title><dc:creator>Žnider,	Tina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Vavtar,	Bojan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>utemeljeni razlog</dc:subject><dc:subject>delavec</dc:subject><dc:subject>delodajalec</dc:subject><dc:subject>odpoved pogodbe o zaposlitvi</dc:subject><dc:subject>redna in izredna odpoved</dc:subject><dc:subject>sodna praksa</dc:subject><dc:description>V diplomskem delu sem raziskala pravice in odgovornosti delavca in delodajalca v posameznem odpovednem razlogu. Preučila sem, s kakšnimi problemi se tako delavec kot delodajalec soočata v praksi pri redni in izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi.  V njem sem pojasnila utemeljene razloge za odpoved pogodbe o zaposlitvi  s strani delodajalca in delavca. 
Najpogostejša oblika odpovedi pogodbe o zaposlitvi je redna odpoved iz poslovnih razlogov, saj novi Zakon o delovnih razmerjih ne omogoča razporejanja delavcev kot prejšnja zakonodaja.
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi se v praksi uporablja najmanj, saj še niso vse stvari dorečene v zakonu in bodo le-ti pojasnjeni s sodno prakso oz. že dosedanje izkušnje sodne prakse v povezavi s formalnimi postopki podaje odpovedi,  kažejo na potrebne spremembe Zakona o delovnih razmerjih predvsem v smislu poenostavitve postopka odpuščanja. 
Upoštevanje postopkovnih zahtev vpliva na zakonitost odpovedi pogodbe. Sodna praksa prikazuje, da se največ težav pojavlja prav pri procesnem delu odpovedi kot sta izvedba zagovora in vročanje odpovedi pogodbe o zaposlitvi.            </dc:description><dc:date>2013</dc:date><dc:date>2013-03-13 15:23:30</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>39891</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
