<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=39945"><dc:title>SINHRONIZACIJA NEMŠKIH RISANK V SLOVENŠČINO NA PRIMERU RISANKE SLONČEK BENJAMIN</dc:title><dc:creator>Kidrič,	Svetlana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Petrič,	Teodor	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>sinhronizacija</dc:subject><dc:subject>risanka</dc:subject><dc:subject>otroci</dc:subject><dc:subject>Slonček Benjamin</dc:subject><dc:subject>lastna imena</dc:subject><dc:subject>kulturno zaznamovani izrazi</dc:subject><dc:subject>priredba</dc:subject><dc:description>V diplomsko seminarski nalogi sem se osredotočila na sinhronizacijo nemških  risank v slovenščino. V teoretičnem delu sem opredelila pojem sinhronizacije. Nato sem opisala, kako je sinhronizacija nastala in kako sinhronizacija sploh poteka. Pri raziskovanju te teme sem odkrila kar nekaj slabosti in prednosti sinhronizacije. Tudi odnos do sinhronizacije se v obeh državah močno razlikuje. V praktičnem delu sem se lotila primerjalne analize risanke Slonček Benjamin, Srečanje z Božičkom. Ta analiza mi je pokazala, do kakšnih prevajalskih problemov pridemo pri sinhronizaciji risank. Še posebej je potrebno upoštevati to, da ciljno publiko predstavljajo otroci in ne odrasli. Zato moramo biti pri prevajanju lastnih imen in kulturno zaznamovanih izrazov še posebej kreativni in pazljivi. Pri tej analizi sem ugotovila, da so najpogostejši postopki prevajanja kulturno zaznamovanih izrazov pojasnitev, transpozicija in izpust. Ugotovila sem tudi, da ima priredba pri prevajanju za otroke veliko večji pomen, saj je potrebno prevod približati ciljni publiki.      </dc:description><dc:publisher>[S. Kidrič]</dc:publisher><dc:date>2013</dc:date><dc:date>2013-03-20 10:25:27</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>39945</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
