<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=39990"><dc:title>EKSKLUZIJA NEVELJAVNIH DOKAZOV - PRIMERJALNOPRAVNA UREDITEV KAZENSKEGA POSTOPKA V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIKE IN REPUBLIKE SLOVENIJE</dc:title><dc:creator>Dakić,	Daliborka	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Dežman,	Zlatan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>ekskluzija</dc:subject><dc:subject>kazensko procesno pravo</dc:subject><dc:subject>obdolženec</dc:subject><dc:subject>materialna resnica</dc:subject><dc:subject>neveljaven dokaz</dc:subject><dc:subject>človekove pravice</dc:subject><dc:subject>psihološka okužba</dc:subject><dc:subject>doktrina sadežev zastrupljenega drevesa</dc:subject><dc:description>Za preprečevanje ali vsaj zmanjšanje kriminalitete je nujno potrebno, da država izvaja tako imenovano kazensko represijo. Podlago za to predstavlja kazenska zakonodaja, pri čemer zraven kazenskega zakonika, ki  določa posamezna kazniva dejanja ter sankcije, ki se izrečejo storilcu kaznivega dejanja, potrebuje država tudi vir, ki določa postopek s katerim se ugotavljajo pogoji za kaznovanje, torej Zakon o kazenskem postopku.

V diplomskem delu smo tako prikazali kazensko postopkovno ureditev ZDA in RS, pri čemer smo se omejili na institut ekskluzije, kateri predstavlja procesnopravno sankcioniranje kršitev dokaznih prepovedi. Tako smo poudarili različno pravno ureditev, kot posledico zgodovinskega razvoja, hkrati pa izpostavili druge temeljne institute kakor tudi doktrine, ki so primarno usmerjene bodisi v učinkovitost postopka bodisi v varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Pri tem povzemamo, da je temelj za kakršnokoli varstvo v okviru kazenskega procesa, pravni dokument, ki je lahko konvencija, ustava ali zakon, v sistemih »common law« pa tudi sodbe najvišjih sodišč.

Subjekti, ki so zavezani k spoštovanju teh dokumentov, torej primarno temeljni procesni udeleženci, pa so poklicani da postopajo v skladu z njimi in poskušajo preprečiti vsak obid le-teh.

Ob ugotovitvi, da obe zgoraj navedeni državi strmita k istemu cilju, torej učinkovitemu postopku in zagotovitvi pravic obdolženca, le da z uporabo različno urejenih sredstev, zaključujemo, da je potrebno, kljub različnostim, obe pravni ureditvi spoštovati, pri tem pa predsodke pustiti ob strani.      </dc:description><dc:publisher>[D. Dakič]</dc:publisher><dc:date>2013</dc:date><dc:date>2013-03-25 15:59:34</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>39990</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
