<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=40049"><dc:title>Samopoškodbeno vedenje med mladimi in vloga šolske svetovalne službe</dc:title><dc:creator>Beškovnik,	Mateja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Javornik Krečič,	Marija	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>adolescenca</dc:subject><dc:subject>mladostnik</dc:subject><dc:subject>avtoagresivno vedenje</dc:subject><dc:subject>samopoškodbeno vedenje</dc:subject><dc:subject>šolska svetovalna služba</dc:subject><dc:description>V diplomski nalogi obravnavamo samopoškodbeno vedenje in vlogo šolske svetovalne službe pri tej problematiki. Samopoškodbeno vedenje je namerno poškodovanje lastnega telesa brez želje po smrti. Posameznik si s takšnim vedenjem na nek način le zmanjša svojo notranjo stisko. Običajno se pojavi v obdobju adolescence, ki se v zadnjih letih pojavlja vedno bolj zgodaj in traja tudi v odrasla leta. Samopoškodbeno vedenje zahteva zelo kompleksno obravnavo. Pri obravnavi je potrebno timsko sodelovanje različnih strokovnjakov. Pomembno vlogo imajo predvsem učitelji in svetovalni delavci, ki so tiste ključne osebe, ki prve zaznajo oziroma opazijo težavo, s katero se mladostnik oziroma učenec sooča.  Pomembno je, da pri  tem izberejo pravi pristop, pravi korak k reševanju težav. Ta korak je zelo pomemben in morda celo odločilen za nadaljno obravnavo in odpravo težav. Prav zaradi tega smo se obrnili na učitelje in raziskavo namenili poznavanju samopoškodbenega vedenja. Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. Naloga najprej opisuje obdobje adolescence, avtoagresivno vedenje in samopoškodbeno vedenje med mladimi kot ena izmed oblik avtoagresivnosti ter vlogo šolske svetovalne službe pri tej problematiki. Empirični del pa temelji na raziskavi, ki smo jo izvedli s pomočjo anketnih vprašalnikov, razdeljenih med učitelje osnovnih in srednjih šol. Z njimi smo predstavili, kakšno je poznavanje samopoškodbenega vedenje med učitelji, v kakšni meri ga zaznavajo pri svojem delu. Predstavili smo tudi njihovo zaznavanje šolske svetovalne službe pri tej problematiki. Ugotovili smo, da so učitelji že slišali za samopoškodbeno vedenje, problem pa se je pokazal pri podrobnejšem poznavanju takšnega vedenje ter o nadaljnji obravnavi mladostnika. Učitelji prav tako poročajo o pomanjkanju izobraževanj na to temo. Zavedajo se, da je sodelovanje s šolsko svetovalno službo eden izmed pomembnih korakov do ustrezne obravnave mladostnika, ki se samopoškoduje.            </dc:description><dc:publisher>[M. Beškovnik]</dc:publisher><dc:date>2013</dc:date><dc:date>2013-04-02 08:16:12</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>40049</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
