<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=40078"><dc:title>INOVACIJE V TURIZMU: TURISTIČNA AGENCIJA ZA OSEBE S POSEBNIMI POTREBAMI</dc:title><dc:creator>Šardi,	Valentina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Ženko,	Zdenka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>inovacija</dc:subject><dc:subject>invalidi</dc:subject><dc:subject>osebe s posebnimi potrebami</dc:subject><dc:subject>socialni turizem</dc:subject><dc:subject>turistična agencija</dc:subject><dc:description>Socialni turizem oziroma turizem za osebe s posebnimi potrebami je velika pridobitev za turistični trg, saj gre za novost oziroma invencijo na že tako prenasičenem trgu. Predvsem pa predstavlja veliko pridobitev za invalide. Ker gre za novost, je potrebno še veliko dela na tem področju. Žal je potrebno najprej spremeniti razmišljanje nekaterih vodilnih na turističnem trgu in pogled na to problematiko. Kljub raznolikosti ponudbe, nikjer ne zasledimo ponudbe za osebe s posebnimi potrebami. V tujini se je že uveljavil izraz socialni turizem kamor uvrščamo invalide, mlade družine z otroci, t.i. aktivne upokojence in tudi mladostnike. Torej za ranljivo skupino ljudi. Tu bi predvsem izpostavila invalide, ki potrebujejo največ prilagoditev. Zaradi svojih specifičnih težav so bili še do pred kratkim diskriminirani in odrinjeni na rob družbe. Vendar kljub njihovim težavam, pa se štejejo za družabne osebe, ki si želijo in tudi potrebujejo brezskrben oddih. Na turističnem trgu v Evropi je 130 milijonov potencialnih strank, kar pomeni, da je 70% oseb s posebnimi potrebami zmožnih potovati kljub težavam s katerimi se soočajo. Trenutno približno 260 milijonov ljudi s posebnimi potrebami po svetu, ustvari 166 bilijonov € dohodka v turizmu. Na podlagi teh podatkov, lahko sklepamo, da si osebe s posebnimi potrebami želijo potovati in, da je potreba po dostopnem turizmu vedno večja. Kar se že zavedajo v nekaterih evropskih državah in tudi izven, v Sloveniji pa je ta ponudba zelo skopa ali je sploh ni. Čeprav je bil sprejet Zakon o enakosti invalidov, pa si te osebe morajo predvsem same izboriti kar jim pripada. 
Nič drugače ni v turizmu. Velika večina turističnih delavcev ni seznanjena z njihovimi potrebami in njihovim načinom življenja. Velika večina turističnih prenočišč ima prilagojen vsaj enega ali dva apartmaja oziroma sobe, predvsem za gibalno ovirane, vendar pa tega ne promovirajo ali pa so z informacijami zelo skopi. Težava je predvsem v tem, da turiste s posebnimi potrebami, v raznih toplicah, takoj umestijo v zdraviliški del, kar pa je zelo moteče za stranko, saj le-ta želi na svojem oddihu biti obravnavana kot vsi ostali gostje. Prav tako je največja težava v Sloveniji zimski turizem. Kljub pestri ponudbe, ne zasledimo ponudbe za invalide.
Iz vsega zapisanega lahko sklepamo, da turistično agencijo za osebe s posebnimi potrebami potrebujemo in, kljub temu, da se vodilni tega ne zavedajo, predstavlja tržno priložnost, saj predstavlja invencijo v turizmu, ki bi jo bilo treba razviti v inovacijo. S temi in podobnimi težavami se že soočajo v turistični agenciji Premiki, ki deluje v okviru Zavoda ŠENT.            </dc:description><dc:publisher>[V. Šardi]</dc:publisher><dc:date>2013</dc:date><dc:date>2013-04-04 11:25:05</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>40078</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
