<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=40090"><dc:title>Izobraževanje in usposabljanje v novem izobraževalnem centru BSH Hišni aparati  d.o.o. Nazarje</dc:title><dc:creator>Orešnik,	Mojca	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Podbregar,	Iztok	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>izobraževanje zaposlenih</dc:subject><dc:subject>usposabljanje</dc:subject><dc:subject>uspešnost</dc:subject><dc:subject>podjetje</dc:subject><dc:subject>izobraževalni moduli.</dc:subject><dc:description>Uspešnost organizacije je vedno bolj odvisna od tega, kako se je organizacija sposobna prilagajati spremembam v okolju. Nosilci tega prilagajanja pa so zaposleni, njihovo znanje, sposobnosti in pripravljenost za sodelovanje v poslovnih procesih. Organizacije se vedno bolj zavedajo, da so njihovi zaposleni lahko ključni dejavnik pri pridobivanju določenih konkurenčnih prednosti pred drugimi organizacijami, zato ogromno vlagajo v izboljševanje znanj zaposlenih, s tem povečujejo njihovo fleksibilnost oziroma mobilnost in vplivajo na povečanje pripadnosti zaposlenih organizaciji. Zaradi tega je treba aktivnosti, ki so povezane z vodenjem ljudi in ravnanjem z njimi, načrtovati in izvajati sistematično, zagotovljena pa mora biti tudi usklajenost teh aktivnosti s poslovno strategijo organizacije oziroma s spremembami v okolju (Leskovar-Špacapan, 2003, str. 53-54). Možina (1998, str. 45) je na primer zapisal, da razvoj zaposlenih prispeva k učinkovitosti in poslovni uspešnosti organizacije ter k njenemu položaju na trgu dela.

Znanje zaposlenih je postal ključni vir, s katerim podjetje povečuje svojo odzivnost na zahteve iz okolja, s tem pa zagotavlja preživetje in konkurenčno prednost. Vlaganje v znanje zaposlenih poteka v okviru izobraževanja in usposabljanja v podjetju, ki pa mora biti vodeno tako, da je za podjetje koristno, kar pomeni, da prispeva k povečanju produktivnosti zaposlenih in k uresničevanju podjetniških ciljev.

Da je prispevek izobraževanja zaposlenih k uspešnosti podjetja čim večji, je treba spremljati in vrednotiti njegove rezultate. Ugotavljati je treba učinke in posledice izobraževanja in usposabljanja zaposlenih in stopnjo, do katere so doseženi izobraževalni cilji. Pri vrednotenju izobraževanja zaposlenih v podjetju uporabljamo notranja in/ali zunanja merila. Pri zunanjem vrednotenju nas zanimajo učinki in posledice izobraževanja, ki so vidni v delovnem procesu, pri notranjem vrednotenju pa nas zanimajo učinki, ki se kažejo v rezultatih udeležencev izobraževanja med in po končanem izobraževanju (Možina, 2002, str. 238).                  </dc:description><dc:publisher>[M. Orešnik]</dc:publisher><dc:date>2013</dc:date><dc:date>2013-04-06 18:03:18</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>40090</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
