<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=40119"><dc:title>Kazalci zlorab in nasilja nad starejšimi</dc:title><dc:creator>Panikvar,	Nataša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Habjanič,	Ana	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>starostnik</dc:subject><dc:subject>kazalci zlorabe</dc:subject><dc:subject>kazalci nasilja</dc:subject><dc:subject>patronažna medicinska sestra</dc:subject><dc:description>Nasilje je staro toliko kolikor je staro človeštvo in je ena najbolj grobih kršitev človekovih pravic. Vzrok zanj tiči v različnih posameznikovih ali skupinskih potrebah, ki za žrtev ustvarjajo neugodne posledice. V specialističnem delu sta obravnavana zloraba in nasilje nad starostniki, ki s povečevanjem števila starejših  ljudi postajata vedno pogostejši problem sodobne družbe tudi v Sloveniji. Z raziskavo smo želeli prikazati kazalce zlorab in nasilja nad starejšimi v domačem okolju, s katerimi se srečujejo patronažne medicinske sestre pri svojem delu. Ugotoviti smo želeli, katera vrsta zlorabe in nasilja je najpogosteje zaznana s strani patronažnih medicinskih sester in njihovo splošno oceno starostnikov, ki so žrtve zlorab ali nasilja. Zanimalo nas je ali starostniki patronažnim medicinskim sestram zaupajo in jim povedo, da se nad njimi izvaja nasilje. Ugotoviti smo želeli tudi kako pogosto je materialna korist osebe, ki starostnika neguje razlog za zlorabo in ali je depresivno počutje starejše osebe pomemben kazalec za zanemarjanje. Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji z uporabo anonimnega anketnega vprašalnika. Anketo je izpolnilo 72 naključno izbranih patronažnih medicinskih sester iz različnih patronažnih služb. Rezultati so pokazali, da je zanemarjanje najpogostejša zloraba starostnika v domačem okolju. Starostnik, ki se ga zanemarja je slabo negovan, pogosto depresiven, njegov skrbnik pa se na opozorila patronažne medicinske sestre in na očitne znake bolezni ne odziva. Tri četrtine starih ljudi o katerih so ugotovitve podale anketirane patronažne medicinske sestre, je nesposobnih razpolagati s svojim denarjem. Posledično je sum premoženjskega izkoriščanja najpogostejši med vsemi kazalci izkoriščanja. Pomemben kazalec zanemarjanja starostnika je tudi depresija, ki jo je potrebno jemati resno. Le to so anketirane patronažne medicinske sestre med spremljanimi morebitnimi kazalci po pogostosti uvrstile na visoko tretje mesto. Iz dobljenih rezultatov lahko trdimo, da starostniki patronažnim medicinskim sestram zaupajo.      </dc:description><dc:publisher>[N. Panikvar]</dc:publisher><dc:date>2013</dc:date><dc:date>2013-04-10 09:22:47</dc:date><dc:type>Specialistično delo</dc:type><dc:identifier>40119</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
