ČUSTVA, KI JIH UČENCI DOŽIVLJAJO V STRESNIH SITUACIJAHKusić, Tanja (Avtor) Cugmas, Zlatka (Mentor) temeljna čustvastresne situaciješolski otrokdoživljanje čustevintenzivnost čustevV diplomskem delu Čustva, ki jih učenci doživljajo v stresnih situacijah sem se osredotočila na čustva, za katere sem menila, da jih učenci pogosteje doživljajo v stresnih situacijah. Ta čustva so veselje, strah, jeza, sram, žalost in krivda. Prav tako sem se osredotočila na pojem stres. Skušala sem povezati čustva s stresnimi situacijami in raziskati, kako se pojma stres in čustvo med seboj povezujeta. V teoretičnem delu sem opisala čustva kot del duševnih procesov, opredelila pojem čustvo in opisala temeljne značilnosti čustev. Prav tako sem opisala vrste čustev, opredelila značilnosti emocionalnega vedenja in opisala čustva kot proces, hkrati sem zapisala nekaj o funkcijah in izražanju čustev ter ocenjevanju čustev po izrazu. Natančneje sem opredelila temeljna in sestavljena čustva in opisala njihove značilnosti. Mednje sem uvrstila veselje, strah, jezo, žalost, ponos, sram, ljubosumje in krivdo. Prav tako sem opredelila čutna čustva. Zapisala sem pomen čustev in osnovne čustvene potrebe, ki jih potrebuje posameznik za čvrsto osebnostno zrelost. V poglavju razvoja čustev sem natančneje opredelila razvoj čustev po posameznih področjih. Mednje sem uvrstila prve začetke izražanja čustev, razvoj prepoznavanja čustev, razvoj razumevanja vzrokov za čustva, razvoj nadzora oziroma uravnavanja čustev, razvoj razumevanja prikrivanja čustev in razvoj simultanosti čustev. Natančneje sem opisala razvoj razumevanja čustev od otroštva do mladostništva. Opredelila sem razvoj temeljnih in kompleksnih čustev. Zapisala sem nekaj dejavnikov, ki vplivajo na proces čustvenega razvoja in so povezani s čustvenim odzivanjem. Prav tako sem opisala vlogi učenja in dednosti v razvoju čustvovanja. Širše poglavje v teoretičnem delu sem namenila stresu. Stres sem teoretično opredelila, opisala dejavnike stresa in opredelila pojem duševne krize. V nadaljevanju sem se osredotočila na povzročitelje stresa, na stresne situacije in na pozitivni ter negativni stres. Zanimalo me je, kako se kaže stres, zato sem natančneje opredelila odzivanje na stres in druge obremenitve pri posamezniku. Zapisala sem, kako se odziva organizem na delovanje stresorjev. Poudarek sem namenila poglavju obvladovanja negativnega stresa, zapisala učiteljeve strategije za obvladovanje stresa in opredelila šolo kot varovalni dejavnik pri stresu. Opisala sem tudi obrambne mehanizme. Zadnje poglavje v teoretičnem delu naloge sem namenila povezavi med čustvi in stresom. V empiričnem delu diplomskega dela sem s pomočjo računalniškega programa SPSS obdelala podatke, ki sem jih pridobila z anketnim vprašalnikom. Zanimale so me razlike pri učencih v doživljanju stresnih situacij, katera čustva pri tem doživljajo ter kako intenzivna so ta čustva v izbranih stresnih situacijah. Raziskava je pokazala, da lahko prvi dve hipotezi potrdim; da ni razlik med spoloma pri samem doživljanju stresnih situacij in ni razlik med spoloma pri doživljanju različnih čustev v stresnih situacijah. Tretjo hipotezo lahko zavržem, saj obstajajo razlike med spoloma v intenzivnosti doživljanja posameznega čustva v stresnih situacijah. [T. Kusić]20132013-04-12 19:42:00Diplomsko delo40150sl