PRENOS ZNANJA KOT KLJUČNA FUNKCIJA IZSELJENIH ZAPOSLENIH V MEDNARODNIH ORGANIZACIJAHLukas, Daša (Avtor) Treven, Sonja (Mentor) Bastič, Majda (Komentor) znanjemanagement znanjaprenos znanjaizseljeni zaposlenimednarodne operacijeV trenutni informacijski dobi znanje predstavlja ključni, strateški poslovni vir vsake organizacije ter hkrati njeno osnovno konkurenčno prednost pred drugimi organizacijami. Znanje organizacije je utelešeno tako v organizaciji sami, kot tudi v njenih zaposlenih. Pri tem je ključnega pomena učinkovit management znanja, kar pomeni, da se organizacije aktivno ukvarjajo z identifikacijo, strukturiranjem, kreiranjem in prenosom znanja med vsemi njenimi členi: med zaposlenimi, med enotami ter med podružnicami. Če to povežemo z današnjim globalnim okoljem, kjer je delovanje organizacij preko meja neizbežno, ugotovimo, da je znanje dejavnik, ki omogoča mednarodni organizaciji konkurenčno prednost pred lokalnimi organizacijami, hkrati pa kompenzira pomanjkljivost, ki jo predstavlja dejstvo, da niso iz lokalnega okolja. Seveda pa znanje samo po sebi nima nobene vrednosti. Potrebno ga je aplicirati in uporabljati, vključiti v vsakodnevno delovanje in tudi prenašati in deliti z drugimi. V globalnem kontekstu pomenijo izseljeni zaposleni dragocen vir informacij, znanja in kompetenc. Vloge managerjev na mednarodnih operacijah se sicer razlikujejo, vendar postaja prav prenos znanja tista ključna funkcija, zaradi katere so najpogosteje poslani na začasno delo v tujino. Njihov največji doprinos pomeni prenos implicitnega znanja. Glede na to, da tega za razliko od eksplicitnega znanja ni mogoče kodificirati in shraniti, se ga lahko prenaša zgolj preko apliciranja in opazovanja. V tem primeru je uporaba izseljenih zaposlenih neizogibna. Ker pa je celoten cikel mednarodne operacije in s tem izseljevanja managerjev ter spodbujanja prenosa znanja zelo kompleksen in temu primerno težaven proces, mora biti pod skrbnim nadzorom vodstva ter mednarodnega managementa človeških virov. Naloga izpostavlja management znanja na eni strani, ter izseljene zaposlene kot nosilce znanja na drugi strani. V okviru raziskave med izseljenimi zaposlenimi različnih narodnosti preverjamo kakšne so vloge izseljenih zaposlenih na mednarodnih operacijah. Ugotavljamo, ali je njihova vloga jasno opredeljena, katera opravila jim vzamejo največ časa, kakšno je njihovo razumevanje vloge, ki jo imajo in kako razumejo motive, s katerimi so jih matične organizacije napotile v tujino. Posebej izpostavljamo slovenske managerje na začasnem delu v tujini in ugotavljamo, ali se njihove vloge razlikujejo od vlog managerjev drugih narodnosti. Poudarek dajemo funkciji prenosa znanja, ki jo postavljamo kot ključno funkcijo izseljenih zaposlenih. [D. Lukas]20132013-04-15 10:59:49Magistrsko delo40162sl