<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=40200"><dc:title>EKONOMSKI IN PRAVNI UČINKI PREVZEMOV IN ZDRUŽITEV V BANČNEM SEKTORJU</dc:title><dc:creator>Krajcer,	Petra	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Oplotnik,	Žan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>JOVANOVIČ,	DUŠAN	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>banka</dc:subject><dc:subject>kazalniki poslovanja</dc:subject><dc:subject>postprevzemna integracija</dc:subject><dc:subject>procesi in faze integracije</dc:subject><dc:subject>prevzemi in združitve</dc:subject><dc:subject>uspešnost poslovanja.</dc:subject><dc:description>Eden izmed ključnih razlogov za združitve in prevzeme naj bi bilo povečevanje tržne vrednosti bank (predvsem prevzemne banke), s tem pa maksimizacija premoženja delničarjev. Tako vsaj trdi teorija. Drugo vprašanje pa je, ali so te koristi tudi dejansko realizirane. Če konsolidacija omogoča realizacijo obljubljenih koristi, potem bo tržna vrednost kot rezultat združitve ali prevzema narasla. V kolikor pa vpletene banke niso sposobne realizirati predvidenih pozitivnih učinkov, lahko konsolidacija v končni fazi privede do manj rentabilnega, manj učinkovitega in manj vrednega bančnega sektorja. Avtorji pri razvrščanju motivov za prevzeme izhajajo iz podobnih predpostavk, vendar se v veliki meri razlikujejo, kateri motivi so pomembnejši za prevzem. Nobena od obstoječih teorij ni popolna in ne združuje vseh dejavnikov, ampak se posamezne teorije med seboj dopolnjujejo. Zato posameznega prevzema ni mogoče pojasniti le z eno teorijo, saj vsaka od teorij obravnava le določene motive, ki imajo skupno značilnost. Kot pa vemo, je razlogov, zakaj se podjetja povezujejo, veliko in se razlikujejo od primera do primera. 

Vsebinski del magistrske naloge  predstavlja obširen pregled procesnih faz združevanja in prevzemov podjetjih. V teoriji smo predstavili različne, a hkrati precej podobne poglede teoretikov na razčlenjenost postopkov združevanj in prevzemov. 

V praktičnem delu naloge smo posebni poudarek namenili postopku primera kapitalskega vstopa slovenske banke na trg Republike Srbije. V nadaljevanju pa smo podrobneje opisali  posamezne  postopke in faze prevzema. Investitor (slovenska banka) je najprej dobro preučil in se seznanil z bančnim sektorjem v Republiki Srbiji, z regulativo bančnega sektorja ter možnosti kapitalskega vstopa. Da bi minimiziral tveganje naložbene aktivnosti, je investitor najprej podrobno pregledal in analiziral poslovanje  ciljne  banke. Da bi zagotovili uspešnost bančnega prevzema in združitve, je bilo potrebno zagotoviti dosledno izvedbo določenih procesnih faz (izbor ciljne banke in njeno ovrednotenje, zagotoviti vse zakonske predpise in normative, pogajanja in izvedba transakcije). V zadnjem delu naloge smo opisali ključno fazo. Postprevzemna integracija je ključna faza za uspeh postprevzemnega postopka ter ključ uspeha za nadaljnje poslovanje prevzete banke.

S pomočjo analiz in izračunov posameznih kazalnikov smo  ugotovili uspešnost poslovanja prevzete banke pred prevzemom in po prevzemu banke ter vpliv prevzete banke na prevzemnico, in hkrati pridobili odgovore na predvidene hipoteze.                  </dc:description><dc:publisher>P. Krajcer</dc:publisher><dc:date>2013</dc:date><dc:date>2013-04-18 16:11:22</dc:date><dc:type>Magistrsko delo</dc:type><dc:identifier>40200</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
