PRAVNA OPREDELITEV POJMA GENOCID IN USTANOVITEV AD HOC MEDNARODNIH KAZENSKIH SODIŠČ ZA NEKDANJO JUGOSLAVIJO IN RUANDOBratušek, Sabina (Avtor) Holcman, Borut (Mentor) KLJUČNE BESEDE: genocidKonvencija o preprečevanju in kaznovanju zločina genocidaad hoc sodiščeVarnostni svet OZNMKSJMKSR.Konvencija o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida iz leta 1948 je prvi dokument, ki je pomembno vplival na preprečitev in zatiranje dejanj genocida. Po sprejemu konvencije je preteklo vrsto let preden so bili narejeni nadaljnji koraki v smeri preprečevanja tega mednarodnega hudodelstva in sicer šele v letu 1993, z ustanovitvijo Mednarodno kazenskega sodišča za nekdanjo Jugoslavijo in leto kasneje še Mednarodnega kazenskega sodišča za Ruando. V diplomskem delu sem se najprej posvetila samemu pojmu genocid in ugotovila, da je ta izraz zasnoval poljski pravnik židovskega rodu Raphael Lemkin, kot odraz na nacistične pokole Judov ob koncu druge svetovne vojne. V zgodovini se je namreč dogajala vrsta pobojev za katere ni bilo pravega imena. Nekateri avtorji priznavajo holokavst kot edini genocid v celotni zgodovini, drugi so mnenja da med genocid nesporno spadata še Armenski in Ruandski genocid, spet drugi pa so mnenja da se je v zgodovini zgodilo že mnogo genocidov, med njimi tudi poboji v Bosni in Hercegovini ob krvavem razpadu SFRJ. Sedanjo pravno definicijo genocida najdemo v Konvenciji o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida kot tudi v statutih MKSJ, MKSR ter MKS. Med genocidom in hudodelstvi zoper človečnost kot sorodnimi kaznivimi dejanji obstaja le tanka meja, zato moramo biti posebej previdni da so izpolnjene vse ključne predpostavke. Dosedanja definicija genocida ostaja podvržena številnim kritikam, še posebej zaradi dejstva, da zajema le stabilne skupine. Kljub prizadevanjem, da bi se v njo vključile še socialne in politične skupine, do realizacije tega nikoli ni prišlo. Mednarodna skupnost je na vojni v Bosni in Hercegovini in Ruandi odgovorila z ustanovitvijo dveh ad hoc mednarodnih kazenskih sodišč – MKSJ in MKSR. Varnostni svet OZN je ustanovil sodišči kot svoja pomožna organa ter hkrati državam zapovedal, da naj z njima v polni meri sodelujejo in odpravijo vse ovire, ki bi tako sodelovanje utegnile otežiti. Sodišči sta bili ustanovljeni kot ukrep za zagotovitev mednarodnega miru in varnosti. Statuta obeh sodišč imata vrsto skupnih določb, v svojih letih delovanja pa imata tudi že bogato sodno prakso. V svojih odločitvah sta dokazali, da posameznika njegov visoki položaj več ne ščiti pred pregonom ter da je mogoče, da se osebe, ki so najbolj odgovorne za grozodejstva, pozove na odgovornost. Z svojim delovanjem MKSJ in MKSR zagotavljata pomembne precedense za prihodnja Mednarodna kazenska sodišča in posamezna nacionalna sodišča ter bistveno prispevata k mednarodnemu miru in pravici v 21. stoletju. [S. Bratušek]20132013-05-03 11:42:47Diplomsko delo40271sl