<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=40285"><dc:title>Management in organizacijska klima v socialnih organizacijah</dc:title><dc:creator>Kirevnina,	Nataliya	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Vukovič,	Goran	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>management</dc:subject><dc:subject>nepridobitna organizacija</dc:subject><dc:subject>organizacijska klima</dc:subject><dc:subject>organizacijska kultura</dc:subject><dc:description>Uvod: Organizacijska klima je upravičeno predmet številnih raziskav, pa tudi eden teţko razumljivih pojmov v managementu. Ne moremo je ustvariti, lahko le spremenimo tiste dejavnike, ki vplivajo na to, kako organizacijsko klimo doţivljajo posamezniki v določeni organizaciji. Z raziskavo smo ţeleli ugotoviti, ali organizacijska klima vpliva na zadovoljstvo zaposlenih in kakšna je njihova vloga pri definiranju razpoloţenja v obravnavani organizaciji. Med cilji raziskave v magistrski nalogi je bila ugotovitev morebitne povezave med zaupanjem in odnosi v organizaciji X ter v tem kontekstu med vodenjem in zadovoljstvom zaposlenih. Prav tako smo ţeleli ugotoviti morebitno povezavo med učinkovitostjo organizacije X in zavzetostjo njenih zaposlenih pri delu ter katere dimenzije organizacijske klime slabo vplivajo na celotno klimo organizacije X. Metode: V prvem delu naloge smo podali teoretične osnove, prišli do spoznanj, potrebnih za oblikovanje predlogov rešitev ob hkratnem upoštevanju rezultatov empiričnega dela magistrske naloge, kjer je bila z ustreznimi statističnimi metodami raziskana organizacijska klima v organizaciji X. Uporabljena sta bila programa EXCEL in SPSS, v okviru katerega smo uporabili: Pearsonov koeficient korelacije, faktorsko analizo in analizo variance. Uporabljen je bil standarden vprašalnik, ki se uporablja pri raziskavi SiOK, s pomočjo katerega smo v raziskavo zajeli 130 posameznikov organizacije X.
Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da organizacijska klima vpliva na zadovoljstvo zaposlenih, ki lahko s svojo zavzetostjo pri delu prispevajo k
iii
učinkovitosti obravnavane organizacije. Prav tako je bilo ugotovljeno, da večje kot bo zaupanje med zaposlenimi, boljši bodo medsebojni odnosi. V nalogi smo opredelili tudi štiri najslabše ocenjene dimenzije organizacijske klime in dokazali, da je zadovoljstvo zaposlenih z delom povezano z ravnanjem neposredno nadrejenih. Sklep: V sedanjem kriznem času postaja organizacijska klima pomemben dejavnik uspeha organizacije, kajti pomembna ugotovitev je, da sta organizacijska klima in zadovoljstvo zaposlenih tesno prepletena. Velik del odgovornosti za dobro razpoloţenje v organizaciji nosijo vodje, vendar se je potrebno zavedati, da organizacijsko klimo oblikujejo vsi zaposleni.      </dc:description><dc:publisher>[N. Kirevnina]</dc:publisher><dc:date>2013</dc:date><dc:date>2013-05-05 22:46:41</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>40285</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
