KARIERA JAVNIH USLUŽBENCEV V DRŽAVNIH ORGANIHTanšek, Anica (Avtor) Korpič - Horvat, Etelka (Mentor) državni organkarierajavni uslužbenecuradnikzaposlovanjejavni natečajdelovna uspešnostnapredovanjenagrajevanje.Kariera javnih uslužbencev v državnih organih, kot je predstavljena v magistrski nalogi opredeljuje Zakon o javnih uslužbencih (ZJU) in Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS). Kariera javnega uslužbenca se prične s sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi po predhodno izvedenem javnem natečaju za zaposlitev na uradniškem delovnem mestu in postopku za zaposlitev na strokovno-tehničnem delovnem mestu. Zaposlovanje v upravnih službah je mogoče samo na temelju javnega natečaja, kjer je treba upoštevati načelo enakopravne dostopnosti delovnih mest za vse zainteresirane kandidate pod enakimi pogoji in zagotoviti izbiro kandidatu, ki je najbolje strokovno usposobljen za opravljanje nalog na delovnem mestu. V zvezi s tem se zastavlja vprašanje, ali se pri zaposlovanju javnih uslužbencev zagotavlja objektivna izbira kandidatov ali pa je izbira kandidatov v postopku javnega natečaja kljub zakonskemu določilu, da se izbere najbolj strokovno usposobljen kandidat, lahko subjektivna. Karierni sistem je urejen hierarhično, zato uradnik prične kariero v najnižjem nazivu delovnega mesta, nato pa postopno napreduje do višjih nazivov in višjih delovnih mest. Kariera javnega uslužbenca se odraža v napredovanju, bodisi na istem delovnem mestu ali s premestitvijo na zahtevnejše delovno mesto. Za napredovanje v višji plačni razred in v višji naziv na istem delovnem mestu je pomembna letna ocena delovne uspešnosti. Javni uslužbenec je lahko nagrajen tudi z delom plače za redno delovno uspešnost in z dodatkom k plači zaradi dodatnih delovnih obremenitev v okviru rednega delovnega časa, ter z drugimi nedenarnimi nagradami. Vsi navedeni elementi naj bi javne uslužbence spodbujali k večji učinkovitosti in uspešnosti opravljenega dela. Vendar je avtonomija delodajalca in predstojnika pri priznanju pravic javnim uslužbencem omejena zaradi porabe javnih sredstev z določilom tretjega odstavka 16. člena in drugega odstavka 92. člena ZJU, pa tudi predpisi s področja financ, zato delodajalec ne sme sprejeti odločitve, ki bi javnemu uslužbencu določale večji oseb pravic, kot je to določeno v zakonu, podzakonskih predpisih ali s kolektivno pogodbo, če bi s tem obremenil javna sredstva. Tudi v nemškem uslužbenskem sistemu zakonodaja določa karierni sistem le za uradniška delovna mesta. A. Tanšek]20132013-05-06 17:05:44Magistrsko delo40295sl