<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=40422"><dc:title>Zdravstvena nega pacienta s Huntingtonovo boleznijo v domu za starejše</dc:title><dc:creator>Tratar,	Alenka	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Habjanič,	Ana	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Huntingtonova bolezen</dc:subject><dc:subject>zdravstvena nega</dc:subject><dc:subject>medicinska sestra</dc:subject><dc:subject>svojci</dc:subject><dc:description>Huntingtonova bolezen je neozdravljiva dedna motnja v delovanju možganov, ki prizadene gibanje, osebnost, razpoloženje, vedenje, čustva in kognicijo. V Sloveniji je trenutno okoli 120 pacientov s HB, ki imajo v napredovanem stadiju bolezni možnost nastanitve v štirih specializiranih domovih za oskrbo dementnih pacientov, vendar je čakalna doba dolga.
V diplomskem delu je predstavljena Huntingtonova bolezen in so opisane negovalne aktivnosti, ki jih izvajajo medicinske sestre v srednjem in napredovanem stadiju bolezni pri pacientih, ki živijo v domu za starejše občane. Prikazana je tudi vloga najožjih svojcev pri  njihovi oskrbi.
V teoretičnem delu diplomskega dela je uporabljena deskriptivna metoda, v empiričnem delu pa kvalitativna metoda. V študiji primera pacientke s HB, ki je bila izvedena s pomočjo teoretičnega modela Virginie Henderson in njenih posameznih življenjskih aktivnosti, je bilo uporabljeno primarno (opazovanje z udeležbo) in sekundarno gradivo (razpoložljiva medicinska dokumentacija pacientke s HB). Raziskavo smo izvedli v domu starejših občanov. 
Ugotovili smo, da je pacientka pri večini dnevnih aktivnosti popolnoma odvisna od tuje pomoči. Njeno izrazito nehotno gibanje (horejo) in njen nemir zdravijo z nevroleptiki, ki lahko še poslabšajo spoznavne motnje, razpoloženje in požiranje. Komunikacija med pacientko in negovalnim osebjem je zelo otežena. Najožji svojec pacientke dobro pozna bolezen in aktivno sodeluje pri njeni oskrbi. V času obiskov ji pomaga pri vseh aktivnostih, predvsem pa jo ves čas vzpodbuja.
Nega pacienta s HB v srednjem in napredovanem stadiju zahteva specialna znanja in multidisciplinarni pristop. Literatura, ki opisuje posebnosti pri negi teh pacientov je predvsem tuja, nekaj osnovnih informacij lahko dobijo negovalci v prispevkih, ki opisujejo nego dementnega bolnika in z ogledi videoposnetkov na spletnih straneh.      </dc:description><dc:publisher>[A. Tratar]</dc:publisher><dc:date>2013</dc:date><dc:date>2013-05-16 20:58:00</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>40422</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
