<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=40548"><dc:title>MOTIV ŽENSKEGA AKTA MED RISBO IN SLIKO</dc:title><dc:creator>Jović,	Suzana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>PANDUR,	LUDVIK	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Ženski akt</dc:subject><dc:subject>barva</dc:subject><dc:subject>linija</dc:subject><dc:subject>psihično v fizičnem</dc:subject><dc:subject>distorzija.</dc:subject><dc:description>Diplomsko delo "Motiv ženskega akta med risbo in sliko" se ukvarja s polemiko prepletanja linije in barve znotraj ženskega akta, nosilca psiholoških vsebin. Združitev moči osnovnih likovnih postavk rezultira v samosvojih in včasih inovativnih posegih znotraj slik ženskega telesa in prav zato gre za tematiko, ki je za umetnike vedno privlačna.  Delo je razdeljeno na teoretični in praktični del. Začetek zajema opredelitev risbe v koloristično zasnovani sliki in koloristične risbe, ki teži k prevzemu aktivne vloge na račun barvnih ploskev. Nadaljevanje se osredotoča na dilemo dveh nasprotujočih si skupin, ki sta se razhajali glede tega, katera prvina je primarno pomembnejša v ustvarjanju človeške forme v sliki. Koncept sobivanja primarnih likovnih prvin podpira opredelitev ploskovitega, plastičnega in slikovitega načina tvorjenja telesnine. Sledi primerjava klasičnih aktov in izkrivljenih ženskih podob, ki so se pojavile v modernizmu. Zaključek teoretičnega dela vsebuje razpravo o goli ženski postavi kot čutno izpovednem orodju, ki je v markirano v deformacijah ter predstavitev Henrija Matissa, Egona Schieleja in Jenny Saville. V praktičnem delu so predstavljene in vrednotene lastne slike.            </dc:description><dc:publisher>[S. Jović]</dc:publisher><dc:date>2013</dc:date><dc:date>2013-05-29 10:20:08</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>40548</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
