<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=40553"><dc:title>MOTIVACIJA IN MOTIVIRANJE ZA IZOBRAŽEVANJE NA OKROŽNEM/ OKRAJNEM SODIŠČU V KRANJU</dc:title><dc:creator>Šarić,	Fatima	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Ferjan,	Marko	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>motivacija</dc:subject><dc:subject>motivi za delo</dc:subject><dc:subject>motivacija za izobraževanje</dc:subject><dc:subject>zaposleni</dc:subject><dc:subject>organizacija</dc:subject><dc:subject>sodišče</dc:subject><dc:subject>sodni sistem</dc:subject><dc:description>Moje diplomsko delo je sestavljeno iz dveh delov teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu sem predstavila pojem motivacije, obrazložila pojem motiv in motivacijske dejavnike, motivacijske teorije, pojem izobraževanja, metode in oblike izobraževanja ter motiviranje za izobraževanje. Prav tako pa predstavila sodni sistem ter organizacijo s pomočjo katere sem lahko izvedla raziskovalni del. Raziskovalni del sem izvajala s pomočjo anonimne ankete, ki je bila razdeljena med zaposlene na Okrajnem in Okrožnem sodišču v Kranju. V raziskovalni nalogi sem se posvetila raziskovanju vpliva motivacije na zaposlene, ali so zaposleni sploh motivirani, kaj zaposlenim pomeni dodatno izobraževanje, njihovo trenutno zadovoljstvo, koliko času so sploh pripravljeni vložiti v dodatno izobraževanje in kdo in kateri so njihovi motivatorji.
V diplomski nalogi sem ugotovila, da je na sodišču zaposlenih anketirancev več kot polovica ženskega spola (85%), moških pa le 15%, njihova starost pa je med 30-imi in 50-imi leti. Več kot polovica vprašanih ima narejeno 4-letno srednjo šolo, nekaj med njimi pa tudi višjo, visoko ter univerzitetno izobrazbo. Vsi anketiranci so mnenja, da delajo zato, da preživijo ter si zagotovijo brezskrbno življenje. Nekolikem številu anketirancev delo predstavlja zadovoljstvo in veselje. Vprašani so zelo zadovoljni z odnosi s sodelavci ter samostojnostjo pri delu, kar je pokazal visok odstotek odgovorov. Nekoliko manj pa so zadovoljni z ponujenimi napredovanji, nagradami in bonitetami organizacije. Več kot polovica anketiranih se je pripravljeno dodatno izobraževati in je tudi zelo motivirana, v kolikor bi bila organizacija pripravljena plačati celotne ali pa vsaj polovične stroške izobraževanja. Večina vprašanih anketirancev si želi izboljšati življenjske pogoje in kvaliteto svojega trenutnega dela. Glede na dodatno izobraževanje, bi nekateri anketiranci svoj obstoječi poklic zamenjali. Rezultati so pokazali, da bi se večina anketirancev z veseljem udeležila enodnevnih seminarjev s področja dela. Želeli bi si tudi drugih oblik izobraževanja, za kar so pripravljeni vložiti tudi do osem ur tedensko svojega prostega časa. Kljub dobri motiviranosti zaposlenih obstajajo tudi ovire za dodatno izobraževanje in to so družinske obveznosti in visoki stroški izobraževanja. Skupni rezultati vseh anketnih vprašanj nam povedo, da je večina anketirancev zelo močno motivirana in si želi dodatnega izobraževati in nadgrajevanja svojega znanja. Problem nastane pri stroških izobraževanja, ki pa ga lahko rešila le organizacija, in tako zadrži svoje zaposlene.                  </dc:description><dc:date>2013</dc:date><dc:date>2013-05-29 15:24:05</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>40553</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
