<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=40586"><dc:title>Javno-pravno varstvo okolja v Republiki Sloveniji in Evropski uniji : diplomsko delo univerzitetnega študija</dc:title><dc:creator>Kraner,	Matej	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Tičar,	Bojan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Eman,	Katja	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>javno pravo</dc:subject><dc:subject>varstvo okolja</dc:subject><dc:subject>pravna ureditev</dc:subject><dc:subject>Slovenija</dc:subject><dc:subject>diplomske naloge</dc:subject><dc:description>Pravo okolja je v zadnjih desetletjih postalo eno izmed referenčnih pravnih področjih. Pravo okolja je urejeno v različnih pravnih virih. Temelje značilnosti izhajajo že iz Ustave Republike Slovenije [Ustava RS] (1991, 1997, 2000, 2003, 2004, 2006), ki v tem pogledu spada med modernejše ustave tako v Evropi kot tudi v svetu. Ustava RS (1991, 1997, 2000, 2003, 2004, 2006) opredeljuje, da je ena izmed nalog države tudi skrb za zdravo življenjsko okolje. Prav tako se na varstvo okolja nanašajo različni zakoni med katerimi imata poseben pomen Zakon o varstvu okolja [ZVO-UPB1] (2006, 2008, 2009, 2012) in Zakon o ohranjanju narave [ZON] (2004). Številne značilnosti prava okolja izhajajo tudi iz mednarodnih pravnih predpisov, kateri zavezujejo tudi Republiko Slovenijo. Varstvo okolja je temeljnega pomena tudi v Evropski uniji (v nadaljevanju EU), ki prevzema vedno večjo (odločilno) vlogo pri varovanju in izboljšanju stanja okolja. Tako je okoljska politika EU v zadnjih desetletjih prispevala k harmonizaciji okoljskega prava in k izboljšanju stanja okolja v Evropi in tudi Sloveniji.

Dobra okoljska zakonodaja prispeva k učinkovitem varstvu okolja in je nujna predpostavka za uspešno reševanje okoljskih problemov. Kljub temu bo v prihodnje za učinkovito reševanje številnih okoljskih problemov potrebno povečati okoljsko zavest ter spremeniti vrednostno strukturo, ki ne bo več temeljila na pridobivanju nepotrebnih in hitro pokvarljivih materialnih dobrin, s katerimi, kot se je izrazil Ošlaj (2005), postmoderni homo faber poskuša zakriti njegovo stopnjujočo duhovno (kulturno) revščino, s čimer je doseženo, da že dlje časa prisotna patologija duha ne more izbruhniti v pandemijo.      </dc:description><dc:publisher>M. Kraner]</dc:publisher><dc:date>2013</dc:date><dc:date>2013-05-31 11:57:33</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>40586</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
