<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=40677"><dc:title>Vpliv revščine na zdravje ljudi, ki živijo v domačem okolju</dc:title><dc:creator>Cvetko,	Janja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Goriup,	Jana	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Revščina</dc:subject><dc:subject>zdravje</dc:subject><dc:subject>domače okolje</dc:subject><dc:subject>patronažna medicinska sestra</dc:subject><dc:description>V diplomskem delu je predstavljena revščina v domačem okolju oziroma v okolju, ki ga obiskujejo patronažne medicinske sestre, ter kako revščina vpliva na zdravje ljudi. Naš cilj je bil opredeliti pojem revščine, ugotoviti, na katero starostno populacijo revščina najbolj vpliva, pojasniti koleracijo med revščino in zdravjem človeka in ugotoviti, kateri strokovnjaki pomagajo človeku v revščini. Z raziskavo smo želeli ugotoviti, katere bolezni so pogosto povezane z revščino in če se patronažne medicinske sestre ob pojavu revščine obrnejo na pristojne institucije ter sodelujejo z njimi.Raziskava je potekala med patronažnimi medicinskimi sestrami Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor. V raziskavo je bilo vključenih 50 naključno izbranih patronažnih medicinskih sester. Raziskavo smo izvedli meseca septembra 2012. Podatke smo dobili s pomočjo anketnega vprašalnika, ki je vseboval 14 vprašanj. Od tega je bilo 12 vprašanj zaprtega tipa, 1 vprašanje polodprtega tipa in eno vprašanje je bilo navkrižno za povezovanje bolezni in dejavnikov tveganja. Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. Uporabili smo deskriptivno metodo dela, metodo akentiranja, metodo zbiranja podatkov ter pregled in analizo podatkov.Ugotovili smo, da se patronažne medicinske sestre na terenu srečujejo z revščino in jo opažajo. Prav tako smo ugotovili, da na razvoj bolezni lahko vpliva tudi revščina. Patronažne medicinske sestre se ob pojavu revščine obrnejo na institucije, kot so Rdeči križ, Karitas,…Dejstvo je, da revščina v Sloveniji obstaja in celo narašča. Skrb vzbujajoč je podatek, da so vse akentirane patronažne medicinske sestre odgovorile, da se na terenu srečujejo s pojavom revščine. Največ kar lahko naredijo je to, da se povežejo s pristojnimi službami, kar tudi dejansko storijo in na tak način pomagajo svojim pacientom. Predvsem je država tista , ki bi se morala zavedati problema revščine in nekaj ukrepati v tej smeri.            </dc:description><dc:publisher>[J. Cvetko]</dc:publisher><dc:date>2013</dc:date><dc:date>2013-06-07 08:17:49</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>40677</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
