<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=40683"><dc:title>POLITIČNO DELOVANJE LAVOSLAVA GREGORECA</dc:title><dc:creator>Antoličič,	Gregor	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>RAHTEN,	ANDREJ	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Lavoslav Gregorec</dc:subject><dc:subject>Slovensko politično društvo</dc:subject><dc:subject>Slovenski gospodar</dc:subject><dc:subject>Spodnja Štajerska</dc:subject><dc:subject>Hohenwartov klub</dc:subject><dc:subject>Taaffejeva vlada</dc:subject><dc:subject>Schulverein.</dc:subject><dc:description>Lavoslav Gregorec je bil politik, duhovnik, publicist in predavatelj. Predstavljal je eno izmed ključnih osebnosti Štajerske politike med leti 1875 in 1901. Leta 1860 se je Gregorec odločil za vstop v mariborsko bogoslovnico, ki jo je uspešno zaključil leta 1864. Nato je med leti 1864 in 1868 kaplanoval v Zrečah pri Konjicah,  Sv. Rupertu in Radljah. Bogoslovne nauke je nadaljeval na vseučilišču v Gradcu, kjer je leta 1868 doktoriral iz bogoslovja. Leta 1875 je postal urednik Slovenskega gospodarja, ki je pod njegovim urednikovanjem znatno napredoval. V boju proti delovanju nemškega Schulvereina in prizadevanjih za boljši položaj Slovencev na Štajerskem je s somišljeniki leta 1882 v Mariboru ustanovil Slovensko politično društvo. Leta 1884 je kljub cesarjevi pomilostitvi prestajal dvainštiridesetdnevno zaporno kazen. Leta 1885 je bil premeščen v Novo Cerkev pri Celju. V štajerski deželni politiki je njegova premestitev naznanila obdobje, ko se je politično središče slovenskih Štajercev iz Maribora premaknilo v Celje. Po smrti Božidarja Raiča je Gregorec leta 1886 kandidiral na državnozborskih volitvah in bil tudi izvoljen. V sklopu slogaške politike je bil član Hohenwartovega kluba, vendar je gojil kritična stališča glede Taaffejeve vlade in dualizma. Razmišljal o ustanovitvi »slovanske samoupravne enote« znotraj Avstrije. Po padcu Taaffejeve vlade je izstopil iz Hohenwartovega kluba in sodeloval pri ustanovitvi slovensko-hrvaškega kluba. Zaradi postopnega razkroja sloge na Štajerskem se je leta 1901 odločil za umik iz aktivne politike.            </dc:description><dc:publisher>[G. Antoličič]</dc:publisher><dc:date>2013</dc:date><dc:date>2013-06-08 09:32:38</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>40683</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
