<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=40740"><dc:title>Paliativna zdravstvena nega</dc:title><dc:creator>Terbuc,	Klemen	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Habjanič,	Ana	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>paliativna oskrba in zdravstvena nega</dc:subject><dc:subject>patronažna medicinska sestra</dc:subject><dc:subject>znanje</dc:subject><dc:subject>patronažno varstvo</dc:subject><dc:description>Paliativna oskrba in zdravstvena nega je celostna obravnava pacienta, ki trpi za neozdravljivo in napredujočo boleznijo in poleg oskrbe, nege in obvladovanja simptomov, dodatno skrbi za pacientove psihične, socialne in duhovne potrebe. Tukaj ima primarno in najpomembnejšo vlogo patronažna medicinska sestra, ki skrbi za zdravstveno nego pacienta in dobrobit svojcev oz. družine. V teoretičnem delu diplomskega dela je predstavljena paliativna oskrba in zdravstvena nega ter vloga patronažne medicinske sestre. Osredotočili smo se na pridobljeno znanje patronažnih medicinskih sester v času šolanja in po šolanju. Brez ustrezne izobrazbe in teoretičnega znanja patronažna medicinska sestra ne more strokovno opravljati svojega dela. Drugi del diplomskega dela zajema raziskavo, izvedeno v Zdravstvenem domu dr. Adolfa Drolca Maribor. V raziskavi je sodelovalo 40 patronažnih medicinskih sester, ki so izpolnile anonimni anketni vprašalnik. S pomočjo anketne raziskave smo želeli ugotoviti, kako patronažne medicinske sestre ocenjujejo svoje znanje na področju paliativne nege, ali so zadovoljne s številom učnih ur na dodiplomskem študiju ter ali bi dodatnim strokovnim izobraževanjem bile uspešnejše pri vključevanju svojcev v paliativno nego. Ugotovitve raziskave: Zaposlene ocenjujejo svoje strokovno znanje kot dobro, ampak je kljub temu večina anketirank nezadovoljnih s številom učnih ur na temo paliativna nega na dodiplomskem študiju. Anketiranke so se prav tako strinjale, da bi z dodatnim strokovnim znanjem bile uspešnejše pri vključevanju svojcev v paliativno oskrbo. Zaključki: Ustanove v katerih poteka izobraževanje bodočih medicinskih sester, bi morale dati več poudarka na patronažno zdravstveno nego. Za patronažne medicinske sestre je tudi po končanem študiju nenehno izobraževanje in izpopolnjevanje na področju paliativne nege nujno potrebno.      </dc:description><dc:publisher>[K. Terbuc]</dc:publisher><dc:date>2013</dc:date><dc:date>2013-06-12 14:51:30</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>40740</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>