<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=40761"><dc:title>ZGODOVINSKA VLOGA ANTIČNEGA GOVORNIŠTVA OD HOMERJA DO AVGUŠTINA</dc:title><dc:creator>Bogataj,	Jasmina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Maver,	Aleš	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>retorika</dc:subject><dc:subject>antično govorništvo</dc:subject><dc:subject>Demosten</dc:subject><dc:subject>Ciceron</dc:subject><dc:subject>Avguštin</dc:subject><dc:subject>krščansko govorništvo</dc:subject><dc:subject>antični govori</dc:subject><dc:description>V diplomskem delu z naslovom Zgodovinska vloga antičnega govorništva od Homerja do Avguština je predstavljena zgodovina retorike od njenih začetkov, poudarek pa je na njenem razvoju  pri antičnih Grkih in Rimljanih. Obravnavan je tudi vpliv antične retorike na zgodnje krščanstvo in kasnejša obdobja. Predstavljeni so vsi večji govorniki stare Grčije – Izokrat kot utemeljitelj evropskega koncepta splošne izobrazbe, Demosten kot najslovitejši govornik v zgodovini nastopa in Lisija, ki je prikazal natančen pregled delovanja oblasti v tedanjem času. Seveda je posebne pozornosti deležen Ciceron kot najodličnejši rimski govornik. Kot primer njegovega političnega govora je nadalje predstavljen eden izmed njegovih govorov proti Katilini. V delu, posvečenem krščanstvu, je poudarek na svetem Avguštinu, ki je med latinskimi krščanskimi misleci veljal za najizvirnejšega. V zadnjem delu se diplomska naloga dotakne še retorike v srednjem veku, kjer pa se začne njen zaton. Govorniki so skozi stoletja posnemali svoje predhodnike, se od njih učili, govore pa dopolnjevali in nadgrajevali.            </dc:description><dc:publisher>[J. Bogataj]</dc:publisher><dc:date>2013</dc:date><dc:date>2013-06-13 19:11:30</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>40761</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
