CHIAROSCURO, PRINCIP SLIKANJA PORTRETOV V ČASU VISOKE RENESANSE IN BAROKALukač, Kaja (Avtor) PANDUR, LUDVIK (Mentor) Chiaroscuro principportretvisoka renesansabarokLeonardo da VinciTiziano VecellioMichelangelo Merisi da CaravaggioRembrandt Harmenzoon van Rijnsvetloba in sencaDiplomsko delo z naslovom Chiaroscuro, princip slikanja portretov v času visoke renesanse in baroka v svoji vsebini zajema preučevanje principa chiaroscura pri štirih tipičnih predstavnikih slikarske umetnosti: Leonarda da Vincija, Tiziana Vecellia, Michelangela Merisi da Caravaggia in Rembrandta Harmenzoona van Rijna. V teoretičnem delu diplomskega dela je razčlenjena definicija portreta, s katero se tematsko omejujem. Chiaroscuro je princip, s katerim s pomočjo svetlobe in sence dosegamo volumen, globino, trodimenzionalnost in dramatiko v slikah ter risbah. Študije chiaroscura segajo od zapiskov Leonarda da Vincija do ponovnega zanimanja za ta princip v času romantike v 19. stoletju. Teoretično delo zajema tudi preučevanje posameznega dela izbranih umetnikov: Leonarda da Vincija, La Belle Ferronnière; Tiziana Vecellia, Portret Gerolama (?) Barbariga; Michelangela Merisi da Caravaggia, Deček, ki ga je ugriznil kuščar; Rembrandt Rembrandta Harmenszoona van Rijna, Avtoportret pri 63 letih. V praktičnem delu diplomskega dela so prikazani postopki izvedbe principa vsakega posameznega preučevanega umetnika. Med njimi so prikazane vzporednice, razlike in razvoj samega principa. [K. Lukač]20132013-06-15 17:55:36Diplomsko delo40785sl