VIDIKI POMENA IZOBRAŽEVANJA OŽIVLJANJA NA PODROČJU ZDRAVSTVENE NEGEBastl, Petra (Avtor) Pajnkihar, Majda (Mentor) Mekiš, Dušan (Komentor) Štiglic, Gregor (Komentor) oživljanjekontinuitetaizobraževanje v zdravstveni negiKo se pojavi srčni zastoj, preživi manj kot 20 % hospitaliziranih pacientov. Kljub posodobitvam smernic za oživljanje in razvoju tehničnih pripomočkov za oživljanje je smrtnost pri zastoju srca in dihanja še vedno prevelika. Izvajanje oživljanja ni rutinsko delo in se ne izvaja tako pogosto kot ostalo vsakodnevno delo zdravstvenih delavcev. Je izjemno stresna situacija, saj je od pravočasnih in strokovno pravilnih reakcij zdravstvenega osebja odvisno pacientovo življenje. Namen magistrskega dela je predstaviti pomen širše opredeljenega izobraževanja oživljanja na področju zdravstvene nege. Metodologija raziskovanja. Raziskava temelji na kvantitativni metodologiji. V vzorec raziskave smo vključili izvajalce zdravstvene nege, zaposlene v eni izmed splošnih bolnišnic v Sloveniji. Podatke smo zbirali s pomočjo metode spletnega anketiranja, preko katerega je bilo razposlanih 110 elektronskih povabil za sodelovanje v raziskavi. Statistično obdelavo in prikaz empiričnih podatkov smo izvedli s programoma SPSS Statistics 17.0 in Microsoft Office Excel 2007. Rezultati. Več kot polovica (55 oz. 67 %) izvajalcev zdravstvene nege ocenjuje kot zelo potrebno vključevanje različnih vidikov v izobraževanje s področja oživljanja. 38 oz. 46 % izvajalcev zdravstvene nege pa meni, da je potrebno izvajati obnavljanje izobraževanja s področja oživljanja na 1 leto. Rezultati raziskave kažejo, da se izvajalci zdravstvene nege zavedajo pomena kontinuiranosti in širšega pristopa kot dveh aspektov pripravljenosti za ohranjanje pravočasnega in učinkovitega izvajanja postopkov oživljanja v realnih situacijah. Posledično se zavedajo, da takšen način izobraževanja pripomore k njihovemu strokovnemu in profesionalnemu delu na področju oživljanja. Sklep. Dolžnost izvajanja oživljanja je del poklicne obveznosti zdravstvenega delavca. Pri izvajanju te dolžnosti je nedopustno, da pride do poslabšanja zdravstvenega stanja pacienta ali celo smrti zaradi nepoznavanja nalog v timu za oživljanje, pomanjkanja znanja s področja oživljanja ali strahu pred nepoznavanjem uporabe defibrilatorja in ostale opreme za oživljanje. S širšim in kontinuiranim izobraževanjem s področja oživljanja v zdravstveni ustanovi lahko vplivamo na zmanjševanje pojava omenjenih napak in na pravočasno in učinkovito izvedeno izvajanje oživljanja. S takšnim načinom dela lahko nudimo vitalno ogroženemu pacientu po srčnem zastoju optimalno možnost preživetja. [P. Bastl]20132013-06-17 20:28:32Magistrsko delo/naloga40801sl