<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=40863"><dc:title>Ocenjevanje stresa pri islandskih konjih z določanjem koncentracije kortizola v slini</dc:title><dc:creator>Takač,	Anita	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Janžekovič,	Marjan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>konji</dc:subject><dc:subject>kortizol v slini</dc:subject><dc:subject>stres</dc:subject><dc:description>V raziskavi smo preučevali vpliv lonžiranja na vsebnost stresnega hormona kortizola v slini islandskih konj. Poskus je potekal v marcu in aprilu 2011 na posestvu Hetja iz Spodnjega Gasteraja. V poskus smo vključili štiri konje islandske pasme (2 kobili, 2 kastrata). Lonžiranje, ki vključuje hod, kas in galop, je potekalo 30 minut. Vsakemu konju smo vzorce sline odvzeli 3-4 krat v enakem zaporedju, in sicer pred začetkom aktivnosti in takoj po končani aktivnosti. Koncentracijo kortizola v slini smo določili v dveh ponovitvah s komercialnim kitom za biokemijsko določanje vsebnosti kortizola (Cortisol Elisa RE52611). Z uporabo t-testa smo preizkusili, ali se vsebnost kortizola pred aktivnostjo in po njej statistično značilno razlikujeta. Povprečna vrednosti pred lonžiranjem je znašala 0,131 µg/dl (med 0,025 in 0,211 µg/dl), po lonžiranju pa 0,127 µg/dl (med 0,035 in 0,236 µg/dl). Rezultati so pokazali neznačilen vpliv lonžiranja, kar kaže na to, da tovrstna aktivnost pri islandskih konjih ne povzroča stresa.                  </dc:description><dc:date>2013</dc:date><dc:date>2013-06-24 07:10:45</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>40863</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
