<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=40905"><dc:title>MISTERIJSKI KULTI IN OBREDI ANTIČNEGA RIMA</dc:title><dc:creator>Stanek,	Sandra	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Maver,	Aleš	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>grška religija</dc:subject><dc:subject>rimska religija</dc:subject><dc:subject>mit</dc:subject><dc:subject>misteriji</dc:subject><dc:subject>elevzinski misteriji</dc:subject><dc:subject>orfiški misteriji</dc:subject><dc:subject>obredi</dc:subject><dc:subject>'trpeči bog'</dc:subject><dc:subject>krščanstvo</dc:subject><dc:subject>umetnost.</dc:subject><dc:description>Svet misterijskih božanstev, ki so v Rimu sobivala ob uradnih rimskih bogovih, je pritegnil številne vernike in obogatil rimsko religijo s potrebno duhovno globino, prej skoraj neznano miselnosti antičnega Rima. Privrženci kultov so lahko s pomočjo skrivnostnih obredov dosegli stanje višje duhovne blaženosti, če ne celo posegli po večnem življenju. Mitološka osnova vseh misterijev je vsebovala zemeljsko trpljenje človeka/boga, kasneje vselej nagrajeno, kar je lajšalo življenjske tegobe slehernega smrtnika. Izredno stroga disciplina, ki so jo ti kulti zahtevali, je obljubljala 'drugačno' religiozno izkušnjo, izkušnjo lepote novega življenja: ideja, ki je našla in nadaljevala pot v krščanstvu in v književni, glasbeni ter vizualni umetnosti kasnejših stoletij.            </dc:description><dc:publisher>[S. Stanek]</dc:publisher><dc:date>2013</dc:date><dc:date>2013-06-27 16:57:36</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>40905</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
