PREVAJALSKI IZZIVI NA PRIMERU SLOVENSKO-NEMŠKE ZDRAVILIŠKE TERMINOLOGIJEKlausner, Suzana (Avtor) Kučiš, Vlasta (Mentor) Prevod in prevajanjeLeipziška šolateorija skoposprevodna dejavnostbesedilna tipologijastrokovno besediloprevajanje strokovnih besedilprevajalski procestermezdraviliščekopališčewellnesszdraviliški turizeminformativna in promocijska funkcijavizualna podobausklajenost in skladnost izhodiščnega in ciljnega besedila.Diplomsko delo je razdeljeno na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu je s pomočjo različnih avtorjev in prevodoslovno-teoretičnega ozadja opredeljen pojem prevajanja. Proces prevajanja, vlogo in položaj prevoda opazujemo skozi različna zgodovinska obdobja. Po temeljitem preučevanju uveljavljanja prevodoslovja kot vede, se dotaknemo Leipziške šole, njenih predstavnikov ter opredelitve funkcij prevajanja, pri čemer naletimo na pomanjkljivosti upoštevanja različnih aspektov. V nadaljevanju proučujemo funkcionalističen pristop prevajanja ali kot ga je kasneje poimenoval Hans Vermeer, teorijo skoposa. Poudariti velja, da je Vermeer presegel svoje predhodnike, saj meni, da je izhodiščno besedilo zgolj ponudba informacije oz. le eden izmed mnogih virov informacij. Justa Holz-Mänttäri nam ponuja teorijo prevodne dejavnosti, v okviru katere prevajalcu pripisuje veliko večji razpon dejavnosti, kot so mu jih pripisovale dosedanje teorije. Nato se naloga osredotoči na besedilno tipologijo Katharine Reiß, ki pravi, da je od tipa besedila in njegovega značaja odvisna ustrezna metoda prevajanja. Glede na to, da v empiričnem delu analiziramo dve strokovni besedili, so izpostavljene njune glavne značilnosti in dejavniki, ki jih moramo upoštevati pri prevajanju. V okviru empiričnega dela se dotaknemo primerjave ponudbe in pomena zdravilišč v Sloveniji in Avstriji. V nadaljevanju proučujemo pojmovanje besed terme, zdravilišče, kopališče in wellness v slovenskem in nemškem jeziku. Podana je primerjava slovenskega in avstrijskega zdraviliškega turizma, pri čemer opazujemo informativno in promocijsko funkcijo posamezne spletne strani ter njeno vizualno podobo, podobnosti in razlike med izhodiščnim in ciljnim besedilom. Nato analiziramo usklajenost ter skladnost med izhodiščnim in ciljnim besedilom, kjer so pod drobnogledom izpostavljeni slovnica, pravopis, besedni zaklad, slogovna sredstva ter kulturološka vpetost. Iz analize sledi primerjava pravilnosti in napak, ki se pojavljajo tako v izhodiščnem kot ciljnem besedilu. Ob morebitnih napakah je podana ustreznejša rešitev. [S. Klausner]20132013-07-10 10:08:13Diplomsko delo41029sl