LASTNINSKA PRAVICA ZASEBNEGA LASTNIKA GOZDAKolar, Lidija (Avtor) Vrenčur, Renato (Mentor) gozdgozdna parcelalastniška strukturaagrarne operacijedenacionalizacijagozdne prometnicesečnjaprost dostopgozdni bontonnadzor.Gozdovi v Sloveniji pokrivajo skoraj 60 % površine. Zaradi njihove obilnosti je nujna ustrezna zakonska ureditev, kar je urejeno z Zakonom o gozdovih ter številnimi drugimi zakonskimi in podzakonskimi predpisi. Večina gozdov je v zasebni lasti, vendar se izvaja javna gozdarska služba, prek Zavoda za gozdove Slovenije in Gozdarskega inštituta Slovenije, za vse gozdove. Gozdovi opravljajo številne pomembne funkcije, nujne za življenje vseh živih bitij, in prav zaradi tega je potrebno ustrezno načrtovanje gospodarjenja z gozdovi. Za vsa gozdnogospodarska območja in enote se sprejemajo večletni načrti, ki usmerjajo lastnike k ustreznemu upravljanju z gozdvi. Določeni gozdovi so zaradi svoje pomembnosti deležni posebnega varstvenega režima. Tako ločimo varovalne gozdove in gozdove s posebnim namenom, kot so gozdni rezervati, gozdovi namenjeni ohranjanju biotske raznovrstnosti ali habitatnih tipov, ekološko pomembna območja, območja Nature 2000 in območja varovanja naravnih vrednot ter kulturne dediščine. Ukrepi varovanja takšnih gozdov so različni, lahko gre za pogodbeno varstvo, razglasitev za zavarovano območje, zakonito predkupno pravico ali celo razlastitev nepremičnine. Njihovi lastniki so deležni nadomestila za omejitve pri ravnanju z gozdom v obliki ustrezne davčne olajšave, odškodnine ali pa zahtevajo odkup gozda. Gozdovi so kot ostale zemljiške parcele evidentirani v zemljiškem katastru ter v zemljiški knjigi. Poleg identifikacijske oznake se v katastru označi meje, površino, lastnika, upravljavca, dejansko rabo ter boniteto zemljišča. Zakon natančno določa postopke, po katerih se lahko urejajo in spreminjajo te postavke. Lastninska pravica na gozdu se lahko pridobi le na zakonsko določene načine – najobičajneje prek pravnega posla ali dedovanja, lahko pa tudi na podlagi upravne ali sodne odločbe. Za veljavnost sklenjenega pravnega posla sta potrebna ustrezni zavezovalni in razpolagalni pravni posel. Obvezna je razpolagalna sposobnost odsvojitelja ter izpolnitev ostalih zakonsko določenih predpostavk. Prehod lastninske pravice na gozdu je omejen do te mere, da lahko prodajalec kupca svoje nepremičnine izbere le, kadar na gozdu nihče ne uveljavlja svoje predkupne pravice. Pri prodaji gozda je vedno obvezno posredovanje pristojne upravne enote, ki tudi končno potrdi veljavnost sklenjene prodajne pogodbe. Lastninska pravica preide z vpisom prenosa v zemljiško knjigo, pred tem pa je potrebno poravnati davek na promet nepremičnin in prodajno pogodbo notarsko overiti. Na podoben način se sklepajo tudi menjalna pogodba, darilna pogodba, izročilna pogodba ter pogodbi o dosmrtnem preživljanju in preužitku. Bistvena razlika pri teh pogodbah je v tem, da določene za svojo veljavnost ne potrebujejo soglasja upravne enote za sklenitev, ampak samo potrdilo, da soglasje ni potrebno. Tudi pri razpolaganju z gozdom kot zapuščino zapustnik ni povsem prost. Poleg obveznega nujnega deleža mora upoštevati tudi omejitve, ki veljajo za gozdove, ki so del zaščitene kmetije. Na podlagi upravne odločbe je mogoč prehod lastninske pravice po denacionalizacijskem postopku, ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter z izvajanjem prostorskih operacij. Sodna odločba pa je način pridobitve lastninske pravice, kadar pride do nakupa gozda v nepravdnem, izvršilnem ali stečajnem postopku. Lastnik gozda lahko v svojem gozdu izvaja sečnjo, gradi objekte in gozdne prometnice, gozd ograjuje, pridobiva gozdne dobrine, čebelari ter gozd tudi krči. Vendar je njegova lastninska pravica omejena do te mere, da mora za svoje posege v gozd predhodno pridobiti soglasje Zavoda za gozdove. Za določene pravice pa mora dopustiti, da jih prosto izvršujejo tudi vsi ostali. Tako ima vsak prost dostop v gozd, kjer lahko v zakonsko določenih mejah in na določen način nabira gozdne plodove, zelnate rastline ter gobe. Poleg pravic pa ima lastnik gozda tudi obveznosti. Njegova skrb je, da ohranja gozd, ga varuje pred boleznimi in prenamnožitvijo populacije žuželk ter sanira posledice[L. Kolar]20132013-07-10 17:13:37Diplomsko delo41036sl