<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=41066"><dc:title>ZDRAVJE VZGOJITELJA IN NJEGOV VPLIV NA OTROKE</dc:title><dc:creator>Mešiček,	Teja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Lahe,	Milica	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>zdravje</dc:subject><dc:subject>vzgojitelj</dc:subject><dc:subject>življenjski slog</dc:subject><dc:subject>stres</dc:subject><dc:subject>poklicna izgorelost</dc:subject><dc:description>V današnjem svetu predstavlja zdravje človeka velik zaklad. Premalokrat pa se zavedamo, da le-to ne vpliva samo na nas, ampak se odraža tudi na osebah okrog nas, posledično pa tudi pri našem delu. Diplomsko delo zajema teoretični del, ki obravnava tematiko zdravja, dejavnike, ki vplivajo na zdrav življenjski slog, ter sam vpliv vzgojiteljevega zdravja na delo z otroki. Temu sledi empirični del, v katerem so predstavljeni rezultati raziskave o skrbi za zdravje. Namen raziskave je ugotoviti, kako vzgojitelji in pomočniki v Vrtcu Leskovec pri Krškem skrbijo za svoje zdravje, v kolikšni meri že opažajo poklicno izgorelost v dosedanjih letih dela z otroki in kako to vpliva na otroke ter na kakovost dela z njimi. Uporabili smo deskriptivno metodo. Rezultati so v večji meri v skladu z vnaprej postavljenimi hipotezami in potrjujejo, da vzgojitelji skrbijo za svoje zdravje, predvsem osebe, stare nad 35 let. Potrdili smo tudi, da je poklic vzgojitelja stresen, kar se sčasoma kaže v poklicni izgorelosti. Na podlagi raziskave ugotovimo, da počutje, razpoloženje vzgojitelja vpliva na celotno klimo v skupini otrok, vendar anketirani menijo, da njihov življenjski slog načeloma otrokom ne predstavlja velikega zgleda.            </dc:description><dc:publisher>[T. Mešiček]</dc:publisher><dc:date>2013</dc:date><dc:date>2013-07-16 07:30:08</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>41066</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
