<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=41080"><dc:title>Primerjava učinkovitosti virtualnega in klasičnega terenskega dela pri pouku biologije in ekologije v osnovni šoli na primeru učne poti Mariborski otok</dc:title><dc:creator>Puhek,	Miro	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Šorgo,	Andrej	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>biologija</dc:subject><dc:subject>ekologija</dc:subject><dc:subject>izobraževanje</dc:subject><dc:subject>Mariborski otok</dc:subject><dc:subject>ovire</dc:subject><dc:subject>primerjava učinkovitosti</dc:subject><dc:subject>terensko delo</dc:subject><dc:subject>virtualno terensko delo.</dc:subject><dc:description>V doktorski disertaciji smo predstavili primerjavo klasičnega in virtualnega terenskega dela. Poudarek raziskave je na določanju učinka posameznega načina dela pri poučevanju bioloških ter ekoloških vsebin v zadnji triadi osnovnošolskega izobraževanja v Sloveniji. V analizi so učenci opravljali naloge na učni poti Mariborski otok. Naloge smo tudi digitalizirali in predstavili s pomočjo Geopedie. Raziskavo smo izvedli jeseni 2011, v njej pa je sodelovalo 464 učencev (od 6. do 9. razreda) iz enajstih mariborskih osnovnih šol. V rezultatih smo ugotovili majhne razlike v povezavi z učinkovitostjo pridobivanja znanja med obema načinoma dela, pri čemer se je vsak izmed načinov izkazal s svojo kakovostjo. S klasičnim terenskim delom je bila večina učencev učinkovitejša predvsem v nalogah, kjer so si lahko pomagali z neposredno izkušnjo. Po drugi strani so se učenci na virtualnem terenskem delu bolje izkazali v nalogah, kjer je računalnik zagotovil dodatno informacijo. 
Hkrati smo izvedli tudi anketiranje osnovnošolskih ter srednješolskih učiteljev, pri čemer nas je zanimala predvsem pogostost izvajanja terenskega dela, ovire, s katerimi se učitelji pri tem spopadajo, ter stališča učiteljev o klasičnem in virtualnem terenskem delu. V anketiranju je sodelovalo 386 učiteljev, in sicer predvsem biologov, geografov ter naravoslovcev. Učitelji dojemajo terensko delo kot izredno pomembno metodo, ki služi predvsem spodbujanju izkustvenega učenja v naravi. Stališča učiteljev do virtualnega načina dela so večinoma pozitivna, vendar le kot dodaten pripomoček, nikakor pa ne kot nadomestilo klasičnega načina terenskega dela.                  </dc:description><dc:publisher>M. Puhek]</dc:publisher><dc:date>2013</dc:date><dc:date>2013-07-18 12:26:00</dc:date><dc:type>Doktorska disertacija</dc:type><dc:identifier>41080</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
