<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=41085"><dc:title>Napačna priznanja : diplomsko delo univerzitetnega študija</dc:title><dc:creator>Rus,	Kaja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Areh,	Igor	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>kazniva dejanja</dc:subject><dc:subject>storilci</dc:subject><dc:subject>preiskovanje</dc:subject><dc:subject>zaslišanje</dc:subject><dc:subject>priznanje</dc:subject><dc:subject>diplomske naloge</dc:subject><dc:description>Priznanje nosi veliko težo v kazenskem postopku, saj močno vpliva na odločitev sodnikov in porote o krivdi posameznika. Prav zato je pomembno, da se odločevalci v sodnem procesu soočijo z vprašanjem resničnosti priznanja. V zadnjih letih so se raziskave na področju napačnih priznanj močno razširile, kar nam omogoča podroben vpogled v dejavnike, ki vplivajo na napačna priznanja. Dejavnika, ki imata največ vpliva na napačno priznanje, sta starost in motnje v duševnem razvoju. Oba vplivata na osumljenčevo zmožnost razumevanja svojih pravic, ki naj bi ga ščitile pred prekomernimi pritiski preiskovalcev. 

Razlogi za napačna priznanja so različni, na podlagi katerih ločimo posamezne tipe napačnih priznanj, in sicer prostovoljno, izsiljeno ter ponotranjeno napačno priznanje. Velik vpliv na napačna priznanja imajo tudi preiskovalci, posebej z izbiro tehnike zaslišanj. Med najbolj vprašljive tehnike zaslišanja spada Reidova tehnika, saj preiskovalci priznanje skušajo pridobiti s pomočjo psiholoških manipulacij in preslepitve. Poleg tega ne obstajajo nobeni empirični dokazi, ki bi potrjevali učinkovitost Reidove tehnike in ocenjevali vpliv te tehnike na nedolžne osumljence ter pridobitev napačnega priznanja. 

Ker so napačna priznanja večdimenzionalne narave, ne obstaja preprosta rešitev, ki bi preprečila napačna priznanja. Strokovnjaki predlagajo, da bi snemanje celotnih zaslišanj zmanjšalo število napačnih priznanj, saj so v tem primeru osumljenci zaščiteni pred prevelikimi pritiski preiskovalcev, preiskovalci pa bi se izognili obtožbam, da je osumljenec priznal zaradi njihovih pritiskov.      </dc:description><dc:publisher>K. Rus]</dc:publisher><dc:date>2013</dc:date><dc:date>2013-07-19 10:19:56</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>41085</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
