<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=41207"><dc:title>Neformalna ekonomija na Islandiji : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo</dc:title><dc:creator>Brajkovec,	Simona	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Dobovšek,	Bojan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>ekonomija</dc:subject><dc:subject>neformalna ekonomija</dc:subject><dc:subject>trgovina z ljudmi</dc:subject><dc:subject>prostitucija</dc:subject><dc:subject>pranje denarja</dc:subject><dc:subject>preprečevanje</dc:subject><dc:subject>policija</dc:subject><dc:subject>Islandija</dc:subject><dc:subject>diplomske naloge</dc:subject><dc:description>Neformalna ekonomija je pojav, za katerega ni enotne definicije. Prisoten je v vseh državah sveta, ne glede na njihovo razvitost. Neformalno ekonomijo lahko najdemo pod izrazi siva ekonomija, podzemna ekonomija ipd. To je ekonomija, ki je nasprotje uradni ekonomiji. Bistvo vseh definicij je, da so to dejavnosti, v katerih ni prijavljen dohodek, niti se ne plačujejo davki. Pojavlja se tako v legalnih, kot ilegalnih dejavnostih. Tako jo lahko opazimo pri dejavnostih kot so : delo na črno, davčne utaje, prostitucija, tihotapljenje in preprodaja drog, trgovanje z belim blagom, pranje denarja in igre na srečno, trgovanje z orožjem in druge. V njo so vpleteni posamezniki, oziroma organizirane kriminalne združbe. Tudi Islandija, ki kljub temu da je najvarnejša evropska država, se tem dejavnostim in neformalni ekonomiji ne more izogniti, saj lahko pri njih najdemo vse izmed zgoraj naštetih dejavnosti. Namen maje diplomske naloge je bil izvesti študijo, zakaj in kako je do islandske krize prišlo, ter kako so se ljudje odzvali na krizo, in pa kaj se je dogajalo s stanjem neformalne ekonomije pred, med in po krizi. Rezultati izvedene študije izkazujejo, da so glavni krivec za islandsko krizo bile banke in oblast, ki jo je izbralo ljudstvo. Gospodarstvo je padlo na kolena, ljudje so se soočali z ogromno brezposelnostjo in inflacijo. Podjetja in banke so propadle. Vsi ti negativni dejavniki  so posledično povzročili  porast neformalne ekonomije. Islandija se lahko pohvali  z dejstvom, da sklepa pakte z različnimi mednarodnimi institucijami, ki se borijo proti neformalni ekonomiji. Prav tako imajo nordijske države ustanovljene svojo policijo, katere je članica tudi Islandija.      </dc:description><dc:publisher>S. Brajkovec]</dc:publisher><dc:date>2013</dc:date><dc:date>2013-08-11 21:02:03</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>41207</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
