<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=41412"><dc:title>SINTEZA Mg 1+x Fe 2-2x Ti x O 4  NANODELCEV S SPREMENLJIVO CURIEJEVO TEMPERATURO</dc:title><dc:creator>Petovar,	Barbara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Ban,	Irena	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Kristl,	Matjaž	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>magnetni nanodelci</dc:subject><dc:subject>sol-gel metoda</dc:subject><dc:subject>mehansko mletje</dc:subject><dc:subject>Curiejeva temperatura</dc:subject><dc:subject>hipertermija</dc:subject><dc:description>Namen diplomskega dela je bil sinteza Mg1+xFe2-2xTixO4 nanodelcev z različnimi sestavami po dveh različnih postopkih; s sol-gel metodo in mehanokemijsko metodo. Vzorce, sintetizirane po sol-gel postopku, smo naknadno različno termično obdelali. Drugo vrsto vzorcev smo sintetizirali z različno dolgo trajajočim mehanskim mletjem v mlinu. Na koncu smo vse vzorce analizirali na rentgenskem praškovnem difraktometru (XRD) in jim z modificirano termogravimetrično analizo (TGA) določili Curiejeve temperature.
Rezultati kažejo, da pri sintezah nismo dobili delcev s popolno Mg1+xFe2-2xTixO4 sestavo. Analize na rentgenskem praškovnem difraktometru so pokazale, da je v vzorcih prisoten hematit. Pri primerjavi difraktogramov večih vzorcev smo ugotovili, da termična obdelava vzorcev z višjimi temperaturami in vmesnim mletjem zmanjšuje vsebnost hematita v vzorcih, saj so sintetizirani delci večji in bolj homogeni, vendar nimajo želene sestave. Za želeno dobro homogeno sestavo glede na vhodne količine reaktantov bi bila tako potrebna še nadaljnja termična obdelava vzorcev.
Na koncu smo vzorcem določili še Curiejeve temperature. Ugotovili smo, da imajo sintetizirani vzorci visoke Curiejeve temperature. Vzorci, sintetizirani z mehanokemijsko metodo, imajo nižje Curiejeve temperature kot vzorci, sintetizirani s sol-gel metodo. Za dosego ustrezne Curiejeve temperature magnetnih nanodelcev, torej za uporabo teh v hipertermiji, je potrebna nadaljnja kemijska obdelava vzorcev.            </dc:description><dc:publisher>[B. Petovar]</dc:publisher><dc:date>2013</dc:date><dc:date>2013-08-26 18:52:04</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>41412</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
