<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=41483"><dc:title>NAČELO PROSTOVOLJNOSTI V MEDIACIJI</dc:title><dc:creator>Martinek,	Martina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Keresteš,	Tomaž	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>mediacija</dc:subject><dc:subject>dogovor</dc:subject><dc:subject>priznavanje</dc:subject><dc:subject>izvršljivost</dc:subject><dc:subject>načelo prostovoljnosti alternativno reševanje sporov</dc:subject><dc:subject>opolnomočenje.</dc:subject><dc:description>Načelo prostovoljnosti ima v mediaciji eno osrednjih vlog, saj se nanaša tako na postopek, kakor tudi na osebe, ki sodelujejo v mediaciji. Prostovoljnost se razteza čez celotno mediacijo. Začne se s prostovoljnim začetkom oziroma pristopom k mediaciji, nadaljuje s prostovoljnim sprejemanjem vseh odločitev in konča s prostovoljno izvršitvijo dogovora ali odločitvijo o zaključku mediacije, ki ni prinesla želenih rezultatov. Načelo prostovoljnosti poleg prednosti, ki jih imajo samostojne odločitve, prinaša tudi odgovornost, ki je posledica teh odločitev. Ko je enkrat dogovor dosežen in sklenjen v predpisani obliki za njegovo veljavnost, predstavlja zavezujočo pogodbo z vsemi pravicami in obveznostmi, ki iz nje izhajajo.                  </dc:description><dc:publisher>[M. Martinek]</dc:publisher><dc:date>2013</dc:date><dc:date>2013-08-28 13:50:09</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>41483</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>